Inflacija v ZDA se je marca zvišala najbolj v skoraj štirih letih, saj je vojna z Iranom povzročila močan skok cen bencina.
Indeks cen življenjskih potrebščin se je glede na februar povečal za 0,9 odstotka, kažejo danes objavljeni podatki. Na letni ravni je dosegel 3,3 odstotka, kar je najhitrejša rast od leta 2024.
Rekordno zvišanje cen goriva je bilo odgovorno za skoraj tri četrtine mesečne rasti, je sporočil Urad za statistiko dela. Drugo merilo, ki izključuje stroške hrane in energije, se je povečalo počasneje, za 0,2 odstotka.
Terminske pogodbe na indeks S&P 500 so ostale v zelenih številkah, dolar pa je padel.
Podatki kažejo, kako vojna na Bližnjem vzhodu hitro vpliva na ameriško gospodarstvo in še poslabšuje težave z dostopnostjo, s katerimi se gospodinjstva soočajo v zadnjih letih. Američani že občutijo višje cene goriva, ponudniki storitev, vključno z družbo Delta Air Lines Inc. in ameriško pošto, pa opozarjajo na prihajajoče podražitve.
Tudi če bi premirje med ZDA in Iranom obstalo in bi se konflikt hitro razrešil, ekonomisti pričakujejo, da bodo višji stroški kratkoročno vztrajali, saj se proizvodnja nafte postopoma normalizira. Poleg energetskega šoka naj bi motnje v dobavi gnojil sčasoma povzročile višje cene hrane, medtem ko bi višji stroški prevoza lahko vplivali na vse vrste potrošniškega blaga.
Blago in storitve
Rast cen življenjskih potrebščin zunaj energetskega sektorja je bila marca razmeroma zmerna. Cene blaga brez hrane in energije – kategorija, ki jo ekonomisti in oblikovalci politik pozorno spremljajo za oceno vpliva carin predsednika Donalda Trumpa – so se že drugi mesec zapored zvišale le za 0,1 odstotka. Cene rabljenih avtomobilov so padle že četrti mesec zapored.
Stroški hrane so se znižali za 0,2 odstotka, predvsem zaradi padca cen mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Bloomberg Economics ocenjuje, da lahko traja do enega leta, preden se višji stroški gnojil odrazijo v indeksu cen življenjskih potrebščin.
Stroški storitev brez energije so marca zrasli za 0,2 odstotka. Letalske vozovnice so se podražile za 2,7 odstotka. Drugo merilo storitev, ki ga pozorno spremlja ameriška centralna banka in izključuje stroške stanovanj in energije, se je prav tako povečalo za 0,2 odstotka, kar je najpočasnejša rast letos. Cene stanovanj – ki predstavljajo največji delež indeksa – so se zvišale za 0,3 odstotka.
Uradniki ameriške centralne banke pozorno spremljajo vpliv naftnega šoka in širšega konflikta na inflacijo. Po podatkih terminskih trgov vlagatelji vidijo majhno verjetnost za novo znižanje obrestnih mer v letu 2026 zaradi ponovnih inflacijskih tveganj, čeprav številni ekonomisti še vedno napovedujejo eno ali več znižanj kasneje v letu.
__
K vsebini članku sta prispevala Mark Niquette in Dominic Carey.
.webp){kind=icon}
