Energetsko intenzivne panoge zaostajajo, gradbeništvo raste

Kratkoročni gospodarski kazalniki za Slovenijo v začetku leta ne nakazujejo najbolj optimističnih obetov. Izvoznemu gospodarstvu se v večjem delu gospodarstva sicer obeta rast, ki pa bo bolj kot ne šibka. Bolj optimistično je trenutno lahko le razpoloženje v gradbeništvu, za katerega Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakuje nadaljnjo krepitev. V najnovejši izdaji Ekonomskega ogledala ugotavljajo, da se je proizvodnja v  predelovalnih dejavnostih v prvih dveh mesecih leta v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem povečala, medletno pa ostala na podobni ravni. Najbolj so se razmere poslabšale v energetsko intenzivnejših panogah, ki so doživele velike pretrese zaradi višjih cen energije, na katere so se večinoma odzvale s prilagoditvijo proizvodnje.

Poraba elektrike je bila marca, enako kot mesec prej, v Sloveniji medletno nižja za sedem odstotkov. Umar ocenjuje, da je bil glavni razlog za padec prav nižja industrijska poraba. "To povezujemo s krčenjem proizvodnih aktivnosti, zlasti nekaterih energetsko intenzivnih podjetij zaradi visokih cen energije, ter z učinkovitejšo rabo energije. Na medletno nižjo porabo je lahko vplivala tudi nižja poraba gospodinjstev zaradi varčnejše rabe energije," pojasnjujejo. A takšen trend po njihovem ni prisoten le v Sloveniji. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta se je znižala poraba v številnih drugih članicah Evropske unije (EU): V Franciji recimo za devet odstotkov, v Avstriji in Nemčiji za pet odstotkov, na sosednjem Hrvaškem pa za štiri odstotke.

Marca je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno nižja v vseh odjemnih skupinah. Kot že nekaj predhodnih mesecev se je najbolj znižala industrijska poraba (za 7,2 odstotka). To odraža predvsem prilagoditev energetsko intenzivnega dela gospodarstva na visoke cene energije z njeno učinkovitejšo rabo in zmanjšanjem proizvodnje. Nižja kot pred letom (za 3,6 odstotka) je bila marca tudi poraba gospodinjstev. Gospodinjstva so, tako Umar, deloma z elektriko ravnala varčneje, po drugi strani pa so bili prebivalci lani zaradi epidemije, dela od doma in bolniških odsotnosti pogosteje doma.

Prilagoditev energetsko intenzivnih podjetij se kaže tudi na upadu porabe plina. Ta je bila 18 odstotkov manjša od povprečne porabe v enakih obdobjih prejšnjih let. Na večjo marčevsko razliko od povprečne porabe plina je sicer, kot dodajajo na Umarju, vplivalo tudi toplejše vreme. "V zadnjih osmih mesecih je bilo v Sloveniji zmanjšanje porabe glede na primerljivo preteklo petletno obdobje malenkost pod priporočilom EU o vsaj 15-odstotnem zmanjšanju, EU pa je od avgusta lani do januarja letos porabo plina zmanjšala za petino."

JGL

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je bila v prvih dveh mesecih višja kot v zadnjem četrtletju lani in podobna kot pred letom. Svetla izjema predelovalne dejavnosti ostajata farmacija in proizvodnja informacijsko-komunikacijske opreme, na kateri umirjanje rasti tujega povpraševanja in energetska kriza vplivata manj.

Kaj pa gospodinjstva?

Medtem ko se nekatera podjetja še niso otresla negativnih posledic energetske krize, je finančni položaj gospodinjstev v povprečju prvega četrtletja ostal podoben kot v zadnjem lanskem, a je bil slabši kot v enakem četrtletju lani. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je zmanjšal delež gospodinjstev s finančnimi težavami iz najnižjega dohodkovnega kvartilnega razreda (za 1,9 odstotne točke).

Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je v zadnjem četrtletju leta 2022 ob nadaljnjem upadu prometa umirila, a ostala medletno visoka. Cene življenjskih potrebščin so marca glede na predhodni mesec ostale nespremenjene, na medletni ravni pa se je inflacija pričakovano zvišala (na 10,5 odstotka). Velik del zvišanja je izhajal iz nižje osnove lani, ko je vlada z oprostitvijo določenih dajatev in prispevkov občutno znižala ceno električne energije. Ta je bila tako marca letos medletno višja za skoraj polovico.

K inflaciji so še naprej največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so bile marca medletno višje skoraj za petino, visok pa ostaja tudi prispevek rasti cen neenergetskega industrijskega blaga in storitev. Osnovna inflacija, rast cen z izločenim vplivom cen energentov, hrane in brezalkoholnih pijač, ostaja okrog osemodstotne ravni.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar