.webp){kind=icon}
Kakšne so prve ugotovitve Mednarodnega denarnega sklada (MDS; International Monetary Fund – IMF, angl.) ob koncu letošnje misije v Sloveniji? Na eni strani spodbudno gledajo na odpornost slovenskega gospodarstva na krize, na drugi pa opozarjajo na nujnost strukturnih reform. Tako med drugim predlagajo izboljšanje kombinacije davčnih politik: Na eni strani zmanjšanje odvisnosti od davkov na delo, ki so visoki, ob hkratnem zvišanju davkov na nepremičnine, ki so nizki, predlagajo na MDS.
Predstavniki MDS so pri nas od 10. do 21. novembra obiskali Banko Slovenije, finančno in druga ministrstva, vladni Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar), Fiskalni svet RS, Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), Slovensko-nemško gospodarsko zbornico, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), parlament, Združenje bank Slovenije, izbrane poslovne banke, sindikate in predstavnike podjetij v turizmu.
To so njihove ugotovitve glede gospodarske rasti in inflacije:
- Izvoz in zasebna potrošnja sta bila glavni gonili rasti bruto domačega proizvoda (BDP), pri čemer je slednja odražala politiko podpore pandemiji in nižje stopnje varčevanja gospodinjstev. Medtem zadnje številke rasti statističnega urada kažejo, da je rast v tretjem četrtletju upadla.
- Čeprav se je inflacija v zadnjih mesecih skromno znižala, ostaja široko zasnovana; osnovna inflacija se še naprej povečuje.
- Gospodarski obeti Slovenije so postali zahtevnejši. Pričakuje se, da bo rast upadla s predvidenih 5,4 odstotka v letu 2022 na 1,8 odstotka v letu 2023. Pri tem predstavniki MDS predpostavljajo ohlajanje vojne v Ukrajini, nadaljnjo normalizacijo denarne politike in fiskalno spodbudo v letu 2023 v skladu s proračunom.
- Rast se bo po njihovih pričakovanjih srednjeročno vrnila na okoli tri odstotke letno.
- Med drugimi tveganji je tudi morebitna korekcija cen nepremičnin, ki jih ocenjujejo kot precenjene.
Preberi še
Gospodarska rast v Sloveniji in EU se upočasnjuje
Slovenski BDP se je v tretjem četrtletju povečal za 3,4 odstotka na letni ravni.
15.11.2022
Bruselj znižal napoved rasti slovenskega BDP v 2023
EU in evrsko območje ter večina držav članic naj bi to zimo zdrsnili v tehnično recesijo, napoveduje Evropska komisija.
11.11.2022
Dotaknili so se tudi fiskalne politike, pri čemer ugotavljajo:
- Leta 2023 je upravičena strožja fiskalna naravnanost, da se uravna razmeroma visok javni dolg.
- Čeprav je bila sprejeta vrsta ukrepov za ublažitev vpliva visokih cen energije, jih je treba natančneje usmeriti. Čeprav so ukrepi podobni kot v drugih državah, so neusmerjeni ukrepi neučinkoviti, dragi in odložijo potrebno prilagoditev višjim cenam.
- Podpora podjetjem bi morala biti začasna, omejena na tista, ki so jih močno prizadele visoke cene energije in ki so bila pred krizo v dobrem finančnem stanju. Morala bi vključevati spodbude za povečanje energetske učinkovitosti.
- Potrebne so vzdržna javnofinančna konsolidacija in javnofinančne strukturne reforme, da se zagotovi dolgoročna vzdržnost javnih financ.
- Izboljšanje kombinacije davčnih politik za zmanjšanje odvisnosti od davkov na delo, ki so visoki, ob hkratnem zvišanju davkov na nepremičnine, ki so nizki, in razširitvi davčne osnove bi lahko ustvarilo dodatne prihodke in sprožilo pozitiven odziv ponudbe delovne sile.
- Reforma pokojninskega sistema mora biti prednostna naloga, saj se srednjeročno in dolgoročno pričakuje veliko povečanje izdatkov za pokojnine.
Glede slovenskih bank so na MDS jasni: Po njihovem mnenju so dobro kapitalizirane in dobičkonosne, vendar povečana globalna gospodarska in finančna tveganja zahtevajo nadaljnje pozorno spremljanje. "Makrobonitetne politike bi morale ostati prožne, da se zagotovi pravo ravnovesje med finančno stabilnostjo in ponudbo posojil gospodarstvu," ob tem dodajajo na MDS. Po njihovo se je povečala zaskrbljenost glede precenjenosti nepremičnin. Banka Slovenije se je ustrezno odzvala s spremembami makrobonitetnih politik.
