Zima je pred vrati, energenti so rekordno dragi. Kako se rešiti energetske revščine?

Še v začetku leta se je cena kurilnega olja gibala okoli evra za liter, zdaj znaša več kot evro in pol. Zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu se nafta draži, z njo pa tudi naftni derivati in drugi energenti.

Cene zemeljskega plina v Evropi so v teh dneh dosegle nov triletni vrh, vse več pa je tudi skrbi glede prihodnje oskrbe, poroča Bloomberg.

Terminske pogodbe za dobavo plina v naslednjem mesecu so se podražile za slabih pet odstotkov na 76,74 evra za megavatno uro. Rast cene plina pa zvišuje tudi stroške električne energije, saj plinske elektrarne pogosto določajo ceno elektrike na trgu.

Dražijo se tudi drva, lesni peleti in sekanci.

Energija se draži prav v obdobju, ko si države in podjetja prizadevajo napolniti skladišča energentov, posamezniki in gospodinjstva pa kupujejo energente za ogrevanja čez zimo.

Preverili smo, kako velika težava je energetska revščina v Sloveniji in kaj ta pojem pravzaprav pomeni.

Po zadnjih podatkih statističnega urada (SURS) je bilo lani energetsko revnih približno 59.000 gospodinjstev, v njih pa je živelo okoli 100.000 oseb. Med energetsko revnimi gospodinjstvi je bilo približno 49.000 gospodinjstev brez vzdrževanih otrok in 10.000 gospodinjstev z vzdrževanimi otroki.

Pri energetski revščini običajno pomislimo na brezposelne in upokojence, ki živijo v neustreznih stanovanjih in hišah, a so med prizadetimi tudi mladi, opozarjajo pri nevladni Okoljski organizaciji Focus, kjer so v sodelovanju z drugimi organizacijami letos objavili analizo energetske in prevozne revščine v Sloveniji.

Mladi najemajo stanovanja in nimajo vpliva na prenovo

"Če je bil obraz energetske in prevozne revščine nekoč predvsem starejša oseba, raziskava danes razkriva drugačno sliko. Generacija med 18. in 34. letom se vse pogosteje sooča z negotovimi stanovanjskimi razmerami, visokimi stroški bivanja in omejenim dostopom do prevoza. Mladi pogosteje živijo v dragih najemniških stanovanjih slabše kakovosti, pri čemer imajo zelo malo vpliva na izboljšave," je zapisala Katjuša Šavc iz Focusa.

"Focusova analiza mlade brez rešenega stanovanjskega vprašanja in najemnike izrecno uvršča med skupine, ki jih energetska revščina najbolj prizadene," so sporočili iz Focusa. Po njihovih podatkih je v Sloveniji energetsko revnih kar 15 odstotkov najemnikov v primerjavi s 5,5 odstotka lastnikov stanovanj, pod pragom dohodkovne revščine pa živi 26,5 odstotka najemnikov v primerjavi s 13,2 odstotka lastnikov, kar skupaj prizadene približno 13.000 najemniških gospodinjstev.

Razlog je pogosto strukturen, pojasnjujejo pri Focusu: najemniki živijo v starejših, slabo vzdrževanih stanovanjih, o katerih obnovi ne morejo odločati sami, lastnikom pa se naložba v prenovo, katere koristi v obliki nižjih računov pobere najemnik, preprosto ne izplača.

Boljši dostop do cenejših stanovanj za nakup je le del odgovora, so na vprašanje Bloomberga Adria odgovorili pri Focusu. Predlagajo ukrepe, ki v svetu že delujejo - od prepovedi oddajanja energetsko najslabših stanovanj do subvencij za energetsko obnovo, vezanih na zahtevo, da se najemnina po obnovi ne zviša.

Konkretni predlogi - ogrevana zatočišča, energetski boni ...

A zima je pred vrati - kako bi lahko država pomagala ljudem v stiski pred začetkom hladnega obdobja?

Pri Focusu predlagajo kratkoročne ukrepe za neposredno pomoč v obliki energetskih bonov in socialno tarifo za elektriko z znižano ceno za osnovno porabo za najranljivejša gospodinjstva brez splošnega znižanja cen za vse. Predlagajo še dosledno zakonsko prepoved odklopa elektrike in ogrevanja med novembrom in marcem ter preprečitev deložacij v zimskih mesecih.

Lokalne skupnosti lahko povečajo kapacitete zavetišč za brezdomce, javne stavbe, kot so kulturni domovi in športne dvorane, pa lahko odprejo kot ogrevana zatočišča. "Sredstva za te ukrepe je mogoče najti tudi z obdavčitvijo nepričakovanih presežnih dobičkov naftnih in plinskih podjetij, ki so v zadnjih energetskih krizah občutno narasli," odgovarjajo iz Focusa.

Kdo je energetsko reven?

V kategorijo energetsko revnih gospodinjstev statistiki štejejo gospodinjstva (osebe), ki so imela dohodek nižji od praga tveganja revščine in so izpolnjevala vsaj enega od naslednjih pogojev: finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja; zaradi finančne stiske so zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, med katere so vključene tudi energetske storitve; živela so v stanovanjih, v katerih je puščala streha, so bile vlažne stene/tla/temelji ali trhli okenski okvirji/tla.

Eko sklad povrne celotnen strošek investicije Za ukrepe za zmanjševanje energetske revščine je v Sloveniji zadolžen predvsem Eko sklad, ki subvencionira prenovo bivalnih stavb, "kar je dolgoročno najbolj učinkovita naložba, ki prispeva k zmanjševanju energetske revščine," je za Bloomberg Adria sporočila Svetlana Melechikhina Pleško iz Eko sklada. Socialno šibkejši lahko dobijo v celoti povrnjene stroške investicije v energetsko prenovo stavbe ali za zamenjavo starih kurilnih naprav z novo kurilno napravo na lesno biomaso do vrednosti 18.000 evrov. "Za tovrstne investicije, kjer gre najpogosteje za izvedbo toplotne izolacije fasade oziroma strehe, vgradnjo energetsko učinkovitih oken ter zamenjavo starih kurilnih naprav, občani ne potrebujejo lastnih sredstev," je sporočila Svetlana Melechikhina Pleško.

Obseg energetske revščine se v Sloveniji sicer počasi znižuje. Med letoma 2014 in 2025 je delež energetsko revnih gospodinjstev upadel za 4,1 odstotne točke ali za približno 29.000 gospodinjstev, navaja Surs.

Velike so tudi razlike med posameznimi območji Slovenije. V gorenjski statistični regiji je delež energetsko revnih gospodinjstev najnižji - 3,7-odstoten, najvišji pa je v zasavski - do 12,3-odstoten. V zahodni Sloveniji je bil lani precej manjši (4,4 odstotka) kot v vzhodni (8,9 odstotka). Poleg tega se je lani v primerjavi z letom prej v štirih regijah vzhodne Slovenije delež energetsko revnih gospodinjstev povečal - v pomurski, podravski, posavski in zasavski regiji, kažejo podatki Sursa.