Ministrstvi za solidarno prihodnost ter za gospodarstvo, turizem in šport sta z nami delili predloge, kako bi se lotili reševanja najemniške problematike. Omenjajo se od davka na nepremičnine, davčne stimulacije dolgoročnega oddajanja nepremičnin, urejanje kratkoročnega oddajanja do omejevanja rasti najemnin. Po novem bi bilo treba stanovanja, namenjena kratkotrajnemu najemu, posebej označevati, tudi zaradi nadzora nad oddajanjem s strani drugih etažnih lastnikov.
Minuli konec tedna smo pisali o regulaciji najemniškega trga, ki jo je v državnem zboru napovedal Robert Golob. Ker podrobnosti ni razkrival, smo vlado vprašali, kaj je premier s tem mislil. Javnost je seznanjena, da se pripravljajo nekatere omejitve v sklopu zakona o gostinstvu (tičejo se kratkoročnega oddajanja), ki bi po časovnici morale že biti sprejete, a niso. Nam pa je vlada zdaj posredovala odgovore dveh ministrstev, za solidarno prihodnost ter gospodarstvo, turizem in šport, kaj nas utegne doleteti na najemniškem trgu.
"Glede konkretnih aktivnosti lahko povemo, da smo na ministrstvu za solidarno prihodnost začeli evidentirati javna najemna stanovanja, hkrati smo začeli izvajati tudi raziskavo o zasebnem najemnem trgu, v okviru katere spremljamo oglaševano ponudbo na različnih lokacijah po državi (monitoring poteka od oktobra letos do oktobra 2025)," so sporočili z ministrstva, ki ga vodi Simon Maljevac.
Preberi še
Najemnine: Povečano število oddajanja postelj
Ponudba najemniških stanovanj v Ljubljani že nekaj časa ostaja nespremenjena.
04.11.2024
Kaj se dogaja z zakonom o omejitvi kratkoročnega oddajanja?
Ob predstavitvi zakona, ki bo urejal kratkoročno oddajanje stanovanj, maja letos je ministrstvo napovedalo, da bo končni predlog znan septembra.
10.09.2024
Kaj bodo spremembe pri kratkoročnem oddajanju
Ministrstvo za gospodarstvo še vedno ni pripravilo končne verzije Zakona o gostinstvu, ki med drugim ureja tudi kratkoročno oddajanje nepremičnin.
05.09.2024
Ljubljana: Zakaj je toliko praznih stanovanj?
V Ljubljani je praznih okoli 11.400 stanovanj. Preprostega odgovora, zakaj je ta številka tako visoka, ni.
27.08.2024
Koliko je sploh najemnikov v Ljubljani?
Uradnih podatkov, koliko ljudi naj bi živelo v najemniških stanovanjih v Ljubljani, ni, po nekaterih ocenah naj bi najemali vsaj okoli 19 tisoč stanovanj.
26.08.2024
Koliko znašajo najemnine v Sloveniji, prek ponudbe oglasov že spremlja tudi Statistični urad (Surs), sicer pa v Sloveniji nimamo državnega organa ali institucije, ki bi sistematično spremljala dejanske najemnine.
Aktivirali bi prazna stanovanja
Omenjeno ministrstvo zagovarja, da moral biti cilj regulacije na nepremičninskem trgu podaljšanje trajanja najemnih pogodb in aktivacija praznih stanovanj: "Zato na ministrstvu zagovarjamo ustrezno obdavčitev praznih stanovanj, da se uredi področje kratkoročnega najema in da se ustrezno davčno stimulira dolgoročne najemne pogodbe." Zagovarjajo tudi omejitev rasti najemnin – ali to pomeni, da bi na najemniški trg dejansko posegla država, niso navedli.
Ministrstvo, na katerem ministruje Matjaž Han, je v to področje vključeno v delu, ki ga ureja zakon o gostinstvu in se nanaša na kratkoročni najem. Osnutek tega je trenutno v medresorskem usklajevanju, končen predlog pa bodo predstavili po opravljenem usklajevanju.
Posebne oznake za stanovanja za kratkotrajni najem
"S spremenjenim predlogom ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ureja regulacijo kratkotrajnega najema na nacionalni ravni na ciljan način z zadostno mero prilagodljivosti, da se bolje upoštevajo značilnosti posameznih stavb in potrebe lokalnih sredin, na drugi strani pa omejitve uveljavljajo praviloma tam, kjer je problem kratkotrajnega najema močneje ustvaril nesorazmerja na stanovanjskem področju," odgovarjajo z ministrstva za gospodarstvo. Ker bo treba stanovanja, namenjena kratkotrajnemu najemu, posebej označevati, "se bolje zagotavlja tudi transparentnost in nadzor nad oddajanjem s strani drugih etažnih lastnikov".
Seznanili so nas z osnutki predloga, in sicer se predvideva časovna omejitev opravljanja oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem, hkrati pa se daje zakonsko pooblastilo občinam, da lahko to časovno omejitve prilagajajo svojim zmožnostim in potrebam. Oboje, kar so navedli, je znano že iz prejšnjega predloga, je pa res, da so po opravljeni javni obravnavi predlog nekoliko spremenili v delu o časovnih omejitvah (navajamo, kot je zapisalo ministrstvo):
-
na največ 60 dni oddajanja v koledarskem letu
-
do največ 150 dni v koledarskem letu lahko oddaja v kratkotrajni najem stanovanje v eno- ali dvostanovanjskih stavbah, ki jih oddaja sobodajalec (fizična oseba) s stalnim prebivališčem v stavbi (poseben režim)
-
ne glede na zakonsko določene časovne omejitve (prva in druga alineja) je podana možnost lokalnim skupnostim, da v skladu s svojimi potrebami na stanovanjskem in turističnem področju časovno omejitev zaostri na 30 dni v koledarskem letu ali omili, in sicer do največ 90 dni v koledarskem letu za večstanovanjske stavbe ali do 365 dni v koledarskem letu za eno- in dvostanovanjske stavbe.
Dodajajo še, da "stanovanj v večstanovanjskih stavbah v kratkotrajni najem ne morejo oddajati samostojni podjetniki in pravne osebe".