Vlada je odločila, da bo stopila na prste lastnikom nepremičnin, ki jih kratkotrajno oddajajo. Ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP), ki ga vodi Simon Maljevac, je objavilo imena občin, v katerih je visoko tveganje negativnih vplivov kratkotrajnega oddajanja. Na seznam so bile ''uvrščene tiste občine, ki so v letih 2024 in 2025 hkrati izkazovale višjo nedostopnost stanovanj in višjo turistično aktivnost v stanovanjskih enotah od slovenskega povprečja,'' sporočajo.
Na seznamu turistične destinacije
Z metodologijo so bile izbrane občine Ankaran, Bled, Bohinj, Bovec, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Izola, Koper, Kranjska Gora, Ljubljana, Piran, Preddvor, Radovljica in Žirovnica. V omenjenih občinah bodo v skladu z Zakonom o gostinstvu lahko oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem v posameznem stanovanju v letih 2027 in 2028 opravljali največ 60 dni v koledarskem letu.
Obstajala bo izjema. ''Izjema bo veljala za tiste občine, v katerih bo občina z lokalnim splošnim aktom, ki mora biti sprejet do 31. oktobra 2026, določile drugačen časovni obseg opravljanja oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem. Občina lahko določi časovni obseg opravljanja oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem med 30 in 270 dni v koledarskem letu,'' pišejo.
Sobodajalci na nogah: učinek milijarda evrov
Združenje sobodajalcev Slovenije opozarja na škodljive posledice seznama občin. Opozarjajo na visoke finančne posledice. Kto pišejo, so zasebni ponudniki lani ustvarili za 270 milijonov evrov neposrednega prometa, skupni
gospodarski učinek po metodologiji Oxford Economics pa naj bi znašal milijardo evrov. Samo v občini Piran predvidevajo izpad v višini 34 milijonov evrov ter dodatnih sem iz naslova DDV in drugih davščin. Jezi jih tudi, da je Ministrstvo s kriteriji zamujalo dva meseca in pol.
''Zaradi jesenskih lokalnih volitev so zadnji roki za sprejemanje občinskih odlokov že v septembru. Časa za pripravo resnih strokovnih podlag, ki bi vzdržale pravno presojo, praktično ni več,'' pišejo.
Na Obali že prodajajo nepremičnine, ki so jih oddajali turistom
Zakon o gostinstvu ima direkten učinek na nepremičninski trg. Delež naložbenih nakupov nepremičnin že upada. Kot nam je konec leta povedal Milenko Boroja, direktor nepremičninske agencije Planetum, je vlagatelje v nepremičnine na Obali spodil Zakon o gostinstvu. ''Če pogledamo zdaj stanje na trgu, imamo v občini Piran trenutno 90 odstotkov prodaje nepremičnin, ki so včasih služile v turistične namene.'' Ob tem omenja še cenovno politiko. ''Nepremičnine v priobalnih mestih odstopajo – ni povpraševanja po takšnih nepremičninah.''
''Sprememba zakonodaje hitro zatrese trg,'' pravi. ''Ljudje so bili navajeni na ustaljeno prakso, nekateri ne vedo, kako se prilagoditi. Nekateri iščejo nove priložnosti tako kot v tujini, kjer določena podjetja skrbijo za upravljanje tovrstnih nepremičnin.
Dobra novica za hotelirje
Novica bo razveselila predvsem hotelirje, ki jim vlada zmanjšuje konkurenco. Višje cene pa bodo najbrž plačali turisti omenjenih občin. Podatki statističnega urada (Surs) kažejo, da se je delež gostov, ki so nočitev opravili v hotelih v zadnjih letih močno znižal. To je posledica predvsem kratkotrajnih oddajanj zasebnih sob, apartmajev in hiš, ki so v tem času močno pridobile tržni delež. Dodati velja, da je država prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Kapitalske družbe (KAD) največja lastnica hotelov po državi.
.webp){kind=icon}
