.webp){kind=icon}
Lani je bilanca Evropske unije (EU) glede blagovne menjave zabeležila primanjkljaj v višini 432 milijard evrov, kar je največ od začetka spremljanja teh podatkov od leta 2002. Primanjkljaj je nastal zlasti zaradi visoke vrednosti uvoza energije, ki se je začel proti koncu leta 2021 in se nadaljeval večji del leta 2022, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat.
Rast uvoza je junija 2021 začela presegati rast izvoza, predvsem zaradi rasti cen energentov, ruska agresija na Ukrajino februarja 2022 pa je še dodatno pritisnila na cene energije. Blagovna trgovina EU z drugimi državami obsega okoli 14 odstotkov vse svetovne trgovine z blagom.
Članice EU odvisne od enotnega evropskega trga
Podatki Eurostata kažejo, da ima notranji trg EU osrednjo vlogo v blagovni menjavi držav EU. Med članicami EU je daleč največji delež zunanje trgovine EU predstavljal delež trgovine Nemčije z nečlanicami EU, in sicer je obsegal 28 odstotkov vsega izvoza blaga iz EU in 20 odstotkov vsega uvoza blaga v EU. Na drugi strani je največji delež uvoza znotraj EU zabeležil Luksemburg (90 odstotkov celotnega uvoza), največji delež izvoza znotraj EU pa Češka (82 odstotkov celotnega izvoza).
Med največjimi izvoznicami so Nemčiji sledile Italija (11 odstotkov) ter Nizozemska in Francija (po deset odstotkov), med največjimi uvoznicami pa Nizozemska (18 odstotkov), Italija (11 odstotkov) in Francija (deset odstotkov). Razmeroma visok delež Nizozemske je deloma mogoče pojasniti z znatno količino blaga, ki je v EU prispelo prek pristanišča v Rotterdamu, ki je največje pomorsko pristanišče v EU, pojasnjujejo v Eurostatu.
Največji presežek v blagovni menjavi z nečlanicami EU so lani imele Nemčija (127,6 milijarde evrov), Irska (32,4 milijarde evrov) in Švedska (16 milijard evrov). Največji primanjkljaj pa so zabeležile Nizozemska (251,7 milijarde evrov), Španija (87,5 milijarde evrov) in Belgija (52,5 milijarde evrov).
Najbolj so izvoz v druge članice znotraj EU člani povečale Grčija (40 odstotkov), Litva (38 odstotkov) in Bolgarija (36 odstotkov). Najbolj pa so uvoz iz drugih članic EU povečale Latvija (45 odstotkov) ter Estonija in Hrvaška (po 35 odstotkov).
