Nemčija s proračunom za 2024 udarila po slovenskih dobaviteljih?

Nemška vladna koalicija je dosegla sporazum o proračunu za leto 2024, pri čemer pa je največje presenečenje, da vlada ni posegla po vnovični - zdaj že peti - zaporedni zamrznitvi dolžniške zavore. Kancler Olaf Scholz, minister za gospodarstvo Robert Habeck in minister za finance Christian Lindner so prebedeli noč v iskanju virov, s katerimi bi pokrpali 17 milijard evrov vreden proračunski primanjkljaj.

Precedenčna odločitev nemškega ustavnega sodišča, ki je novembra onemogočilo prenos 60 milijard evrov iz sklada za pocovidno okrevanje v sklad za zeleni prehod, je pomenila začetek politične krize v največjem evropskem gospodarstvu.

Največ dilem je bilo okoli tako imenovane dolžniške zavore, ki omejuje novo neto zadolževanje. Potem ko so se pred nedavnim le uspeli uskladiti glede proračuna za tekoče leto, kjer so že četrtič zapored posegli po zamrznitvi fiskalnega pravila, pa po tem izrednem ukrepu za 2024 kot kaže niso posegli. Na predlog proračuna za leto 2024 ne nazadnje čaka tudi Evropska komisija, ki v skladu s fiskalnimi smernicami potrjuje predloge posameznih držav članic. Mimogrede, Slovenija je ena prvih držav, ki je dobila pozitivno povratno oceno.

Zanimivo bo videti podrobnosti novega načrta porabe za leto 2024, saj so si vse tri vladne stranke prizadevale uveljaviti svoj program. Vladna koalicija socialdemokratov (SPD), liberalcev (FDP) in Zelenih je na oblasti od leta 2021. FDP je v pogajanjih nasprotoval dvigu davkov in zadolževanju, SPD in Zeleni pa znižanju izdatkov za socialne transferje, kot so otroški dodatki, štipendije in pokojnine.

Opozicija: To je prevara!

Tako je nepričakovano napoved, da se vladajoča koalicija pri pripravi predloga, ki ga mora zdaj potrditi še parlamentarni bundestag, ni odločila za zamrznitev fisklanega pravila pokomentiral vodja opozicijske CDU Friedrich Merz. V svojem komentarju predloga prorčauna za leto 2024 je namreč dejal, da je odlog zamrznitve dolžniške zavore kvečjemu slepilni manever, na kar napeljuje osem milijard evrov pomoči za Ukrajino. V okviru 450-milijardnega proračuna je namreč tudi postavka bilateralne pomoči Ukrajini, kar bi po oceni Merza vlada lahko v nadaljevanju leta izkoristila za naknadno razglasitev umika fisklanega pravila, saj nemška ustava v primeru kriznih razmerh to tudi omogoča.

In kje vse je kancler našel potrebni denar, s katerim mu je uspelo pokrpati večmilijardno luknjo v proračunu največjega gospodarstva Evrope? Glede na to, da se tako SPD kot tudi Zeleni niso hoteli odpovedati socialnim transferjem, Lindnerjevi liberalci pa so nasprotovali dodatnemu obdavčenju kapitala in premožnih, je vlada prihranke poiskala tam, kjer je po novembrski odločitvi ustavnega sodišča zazevala največja luknja.

Podrobnosti usločevanja sklada za podnebno okrevanje in odpornost KTF sicer še niso jasna, a kancler je zagotovil, da se bo ta s trenutnih 60 zmanjšal na 45 milijard evrov do leta 2027. Pri tem je novinarjem na današnji konferenci pojasnil, da bo največ posegov deležen projekt posodobitve železniške infrastukture, a da bo vlada "sredstva za posodobitev zagotovila iz drugih virov". Financiranje prehoda nekaterih industrijskih sektorjev na vodik naj ne bi bilo ogroženo, je še poudaril kancler.

Za razliko od naštetega, pa naj bi fisklano vzdržnost oziroma uravnoteženeost proračuna v skladu z načelom t.i. črne ničle (schwarze Null), zagotovili z dodatnimi davčnimi prilivi na račun obdavčenja letalskega in ostalih fosilnih goriv. Večji dotok sredstev v državno blagajno naj bi poleg tega zagotovili s pospešenim vključevanjem ukrajinskih beguncev v tamkajšnji trg dela. Tri milijarde evrov naj bi odščipnili na račun ukrepov za omilitev vpliva podnebnih sprememb. Prihranki bodo ustvarjeni tudi na račun krčenja subvencij za posodobitev električnega omrežja, prodaje električnih vozil in nameščanja sončnih panelov, navaja nemški Handelsblatt, ki se bodo v prihajočem letu iztekla prej kot je bilo doslej napovedano.

Prav krčenje vzpodbud za električne avtomobile in povečanje dajatev na letalsko gorivo pa je tisto, česar so se najbolj bali pri nemški avtomobilski industriji, za katero smo na straneh Bloomberg Adria že poročali, da jim proračunske zagate povzročajo velike težave pri prehodu na elektrifikacijo avtomobila.

Pri tem in pa večjim davčnim obremenitvam za letalstvo se postavlja tudi vprašanje, kaj to pomeni za verigo dobaviteljev, kjer je dejavna tudi Slovenija. Direktor Boxmark Leather Marjan Trobiš je denimo v nedavnem pogovoru za naš medij dejal, da so se krizi nemške avtomobilske industrije izognili s preusmeritvijo na letalsko industrijo, kar pa je glede na novi nemški poračun negotova rešitev.

Slabo za finančne trge

Na kaos, ki ga je sprožila odločitev o proračunu, se je odzval tudi predsednika Bundesbank Joachim Nagel. "Nerešena vprašanja financiranja in vladni spori o prednostih porabe so vedno slabi za finančne trge," je prejšnji mesec opozoril Nagel, član sveta Evropske centralne banke.

Kljub temu je zahtevana donosnost na desetletne nemške obveznice še naprej upadala. Trenutno vlagatelji pričakujejo 2,2-odstotni donos.

Politična kriza pa sovpada z gospodarsko stagnacijo v največjem evropskem gospodarstvu. Glede na Bloombergovo raziskavo so ekonomisti postali bolj pesimistični glede obetov Nemčije. Predvidevajo, da se bo proizvodnja v tem četrtletju skrčila za 0,2 odstotka, kar je dvakrat več od prej napovedanega padca za 0,1 odstotka.

"Obeti glede fiskalne politike države so postali veliko bolj negotovi. Vrsta infrastrukturnih in okoljskih projektov zdaj morda ne bo prejela sredstev. To bi lahko prihodnje leto zmanjšalo rast BDP za 0,5 odstotne točke, kar bi ogrozilo postopno okrevanje po recesiji v letu 2023 in dodalo precejšnje tveganje za poslabšanje naše napovedi za leto 2024," je za Bloomberg povedal ekonomist Martin Ademmer.

Novica je popolnjena po celotni dolžini s podrobnostmi predstavljenega predloga proračuna za 2024.