Visoka inflacija v evroobmočju bo čez čas udarila po javnih financah držav, izsledke danes objavljene raziskave Evropske centralne banka (ECB) navaja Reuters. To je v nasprotju s prepričanji mnogih strokovnjakov, ki so ocenjevali, da so države zmagovalke visoke inflacije. Pri tem najpogosteje omenjajo višje davčne prilive in možnost, da napihnejo dolg in odplačajo svoje zapadle obveznice z denarjem, ki bo v prihodnosti vreden manj kot takrat, ko so si ga izposodile.
V ECB dodajajo, da se v običajnem primeru visoke inflacije brez samodejnih prilagoditev državne porabe zadolženost res zmanjša. A zaradi šoka visokih cen energije in upočasnitve rasti gospodarstva se fiskalni položaj gospodarstev negativno kaže že po enem letu, poudarja ECB v biltenu.
Posledice se kažejo po prvem letu
Kot kaže simulacija ECB, traja eno leto, da inflacijski skok negativno vpliva na proračunsko bilanco evroobmočja: ''Takojšnje zvišanje davčnih prihodkov in delna reakcija na strani odhodkov vodita do na splošno nevtralnega učinka na proračunsko bilanco v letu 2022. V naslednjih letih pa se pritiski na porabo okrepijo in več kot izravnajo koristi na strani prihodkov, kar je leta 2024 povzročilo poslabšanje ravni proračunske bilance za skoraj 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP),'' še kaže simulacija.
Preberi še
Nemška inflacija najpočasneje v petih mesecih
Stopnja inflacije v Nemčiji je na letni ravni upadla za 0,4 odstotne točke, na 9,2 odstotka.
09.02.2023
Januarska inflacija 9,9-odstotna
K mesečni rasti cen so največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač.
06.02.2023
Boštjan Vasle: 'Inflacija se umirja, a ostaja visoka'
Vasle pojasnil ozadje včerajšnjega dviga ključnih obrestnih mer v evroobmočju.
03.02.2023
Tudi ECB zvišala ključno obrestno mero in napovedala nove dvige
Evropska centralna banka ključno obrestno mero dvignila za 50 bazičnih točk na najvišjo raven po letu 2008.
02.02.2023
''Splošni rahel negativni vpliv višje inflacije na javne finance izhaja iz narave inflacijskega presenečenja, ki izvira predvsem iz zunanjih šokov,'' piše ECB. Ta vrsta inflacije vodi do bolj omejenih ugodnosti na strani prihodkov, ki lahko zlahka odtehtajo dodatno porabo javnega denarja.
Krivi zunanji šoki
''Dolgoročno se lahko izkaže, da bo trenutna visoka inflacija negativno vplivala na javne finance evroobmočja. To bi veljalo tudi brez upoštevanja političnega odziva vlad na visoke cene energije in inflacijo. Ta negativni učinek je mogoče razložiti predvsem z naravo in velikostjo inflacijskega šoka v evroobmočju – predvsem velikega zunanjega energetskega šoka, ki ustvarja manj davčnih prihodkov glede na svojo velikost, negativno vpliva na dobičkonosnost in rast podjetij ter predstavlja velik pritisk na javno porabo.
Ob tem odziv monetarne politike, ki je potreben za preprečitev inflacijskega šoka, vodi do neupravičenih sekundarnih učinkov, ki pomenijo povečanje plačil obresti na državni dolg. Analiza kaže, da lahko negativni učinek dobavnega šoka na gospodarsko aktivnost dolgoročno odtehta pozitivni učinek višje inflacije na razmerje med javnim dolgom in BDP evroobmočja.
Inflacija na ciljno raven po letu 2025
Današnja Bloombergova anketa med ekonomisti je pokazala, da bo inflacija v evroobmočju tudi v letu 2025 presegla ciljno raven dveh odstotkov. Skupna inflacija naj bi po ocenah ekonomistov leta 2025 znašala 2,1 odstotka. Jedrna inflacija, ki izključuje cene hrane in energije, ki trenutno skrbi ECB, naj bi vrh dosegla v letošnjem prvem četrtletju pri 5,2 odstotka. V zadnjem trimesečju naj bi se spustila na 3,6 odstotka.
.webp){kind=icon}
