V aprilu je izvoz znašal 4,2 milijarde evrov, uvoz pa 4,7 milijarde evrov. V primerjavi z lanskim aprilom je bil izvoz višji za 28,8 odstotkov, uvoz pa za 42,6 odstotkov. Obe vrednosti sta bili prav tako višji od povprečnih vrednosti mesečnega izvoza in uvoza v 2021. Rast je bila zaznana tako pri trgovanju z državami članicami EU kot s preostalimi državami.
Pokritost uvoza z izvozom je bila 88-odstotna. Čeprav izvoz še vedno okreva, na splošno zunanjetrgovinsko uspešnost močno vpliva rast uvoza. V trgovinski bilanci je nastal primanjkljaj, znašal je 0,6 milijarde evrov, v prvih štirih mesecih pa je skupaj znašal 2,2 milijarde evrov,
Z državami članicami EU je Slovenija v aprilu torej ustvarila 62,8 odstotka (ali 2,6 milijarde evrov) vrednosti celotnega izvoza in 57,5 odstotka (ali 2,7 milijarde evrov) vrednosti celotnega uvoza. Tudi obseg trgovanja Slovenije s preostalimi državami (nečlanicami) je bil večji kot v aprilu 2021. V to skupino držav je Slovenija izvozila za 1,6 milijarde evrov blaga.
Blagovna menjava s tujino v prvih štirih mesecih za četrtino večja kot v istem obdobju lani
Od januarja do konca aprila je Slovenija izvozila za 15,7 milijarde evrov in uvozila za 17,9 milijarde evrov blaga. Trgovanje s tujino je bilo večje kot v istem obdobju prejšnjega leta, in sicer je bil izvoz vrednostno višji za skoraj četrtino, uvoz pa za 47,8 odstotka. Primanjkljaj v blagovni menjavi je v prvih štirih mesecih znašal 2,2 milijarde evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 87,6-odstotna.
Analitik Bloomberg Adria: Obeti za blagovno menjavo ostajajo mračni
Po besedah Andreja Kneza, glavnega analitika Bloomberg Adrie, ostajajo obeti za zunanjo trgovino precej mračni. "Razlogi so v slabšem svetovnem povpraševanju, ki je odraz visokih cen surovin in geopolitičnih trenj. Poslabšanje zunanjetrgovinske menjave bo še naprej negativno vplivalo na uspešnost slovenske industrijske proizvodnje in posledično na nižjo dobičkonosnost posameznega segmenta podjetij," je dejal Knez. Kot pravi, ob tem ni treba posebej poudarjati, da vsi omenjeni dejavniki ustvarjajo negativno povratno zanko tudi zaradi šibkejše potrošnje gospodinjstev.
.webp){kind=icon}
