Dokler naju denar ne loči: o predporočni pogodbi brez predsodkov

Ko gre za denar in premoženje, se odnosi lahko hitro zapletejo. Srce in denarnica ne hodita vedno z roko v roki, sploh ko v igro vstopijo nepremičnine, kriptovalute, podjetja in prihranki.

"Ko sva se s partnerjem odločila za predporočno pogodbo, se nama je to zdelo povsem logično in korektno," pravi Manca iz Celja, ki se je pred poroko z zaročencem odločila jasno urediti premoženjska razmerja. "Oba sva že imela nekaj svojega – jaz manjše podjetje, on nepremičnino – in želela sva, da je vse pregledno in pošteno. A presenetilo naju je, koliko ljudi je na to gledalo s predsodki. Nekateri so celo namignili, da očitno ne zaupava drug drugemu, če podpisujeva takšno pogodbo. Midva pa sva to razumela ravno nasprotno – kot izraz odgovornosti in spoštovanja."

Čeprav so predporočne pogodbe v Sloveniji še vedno redkost, se zanimanje zanje v zadnjih letih povečuje. Mlajše generacije, pa tudi pari, ki v zakon vstopajo z že ustvarjenim premoženjem ali izkušnjo prejšnje zveze, vse pogosteje razmišljajo o tem, da bi svoje premoženjske odnose uredili še pred poroko.

Notarska zbornica Slovenije predporočno pogodbo opredeljuje kot pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega položaja, ki se razlikuje od zakonitega. "V njej lahko sporazumno uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze."

Predporočne pogodbe, uradno imenovane pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, so v slovenskem pravnem redu zaživele razmeroma pozno – z uveljavitvijo Družinskega zakonika aprila leta 2019.  Od takrat so vse sklenjene predporočne pogodbe vpisane v javni Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije. V registru so javno dostopna imena pogodbenih strank ter datum sklenitve pogodbe, ne pa tudi vsebina dogovorov, saj je ta zasebni del premoženjskopravnega razmerja med partnerjema. V tekočem letu je bilo po podatkih notarske zbornice do 14. oktobra sklenjenih 141 predporočnih pogodb.

Pogodba kot zaščita premožnejšega partnerja

Kot pravi odvetnik Rok Križanec se za sklenitev predporočne pogodbe odločata zlasti dve skupini posameznikov. Na prvem mestu so mladi pari, kadar ima eden od partnerjev občutno večje mesečne prihodke od drugega ali poseduje precej večje premoženje (nepremičnine, kriptovalute ipd.). "Takšni pari običajno uredijo premoženjska razmerja po načelu ločenega premoženja, kar pomeni, da vsak partner obdrži tisto, kar ustvari, torej nič, kar nastane, ni skupno," pojasnjuje Križanec.  

Za sklenitev predporočne pogodbe se vse pogosteje odločajo tudi zrelejši pari, ki so v zakonski ali dalj časa trajajoči zunajzakonski skupnosti že ustvarili skupno premoženje, nadaljuje sogovornik. Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij namreč ni namenjena le tistim, ki se šele pripravljajo na poroko – sklene se lahko tudi pozneje, med trajanjem zveze, ko partnerja želita jasno opredeliti svoj finančni in premoženjski položaj. "Pari v tem primeru uredijo, kako je s skupnim premoženjem, ki je že nastalo (tj. komu pripada kaj), ter hkrati določijo režim za naprej, pri čemer se običajno dogovorijo za načelo ločenega premoženja," ugotavljajo v odvetniški pisarni Križanec.  

Partnerji se s predporočno pogodbo večinoma dogovorijo za načločenega premoženja. Foto: Depositphotos

Če bi partnerja ostala pri zakoniti delitvi premoženja, zakon predvideva, da imata enake deleže pri skupnem premoženju – ne glede na to, kdo je k premoženju prispeval več. To pomeni, da je partner z manjšimi prihodki ali manjšim premoženjem praviloma v ugodnejšem položaju.

"Na splošno torej lahko rečemo, da predporočna pogodba bolj varuje premožnejšega partnerja," razmišlja sogovornik. "Po naših izkušnjah se partnerji, ki sklepajo predporočno pogodbo, večinoma dogovorijo za načelo ločenega premoženja – to pomeni, da vsakemu partnerju pripada tisto, kar ustvari sam," še poudarja Križanec.

Po razhodu v ospredje stopi denar

Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je bilo v letu 2024 sklenjenih 6.353 zakonskih zvez, razvezalo pa se je 2.064 parov. Čeprav število porok po pandemiji spet narašča, ostaja razmerje med porokami in razvezami razmeroma visoko – skoraj vsak tretji zakon se konča z ločitvijo.

"Denar je redko glavni razlog za razpad zveze, čeprav pridejo po razhodu v ospredje prav vprašanja delitve skupnega premoženja, saj se partnerski in premoženjski odnosi tesno prepletajo," pojasnjuje odvetnica Nina Šibila, ki v okviru svoje odvetniške pisarne med drugim svetuje tudi parom ob razhodih ter jim pomaga pri urejanju premoženjskih razmerij in ločitvenih postopkih.

Cena predporočne pogodbe je odvisna od vrednosti predmeta pogodbe, zanimivo pa je, da jo poleg zakoncev lahko sklenejo tudi pari, ki živijo v zunajzakonski zvezi. Šibila poudarja, da je namen pogodbe ta, da partnerja vnaprej jasno in pregledno uredita svoj premoženjski položaj – torej kaj bo skupno in kaj posamezno premoženje, hkrati lahko uredita premoženjska razmerja tudi za primer razpada skupnosti. "Tak dogovor pogosto prepreči spore v prihodnosti in zagotovi večjo pravno varnost za oba partnerja," dodaja.

Pasti pri sklepanju predporočne pogodbe Ena izmed najpogostejših napak pri sklepanju predporočne pogodbe je pretirano normiranje, pojasnjuje odvetnik Križanec. "Če se premoženjski režim zastavi prekompleksno in se poskuša s pogodbo normirati vsak življenjski detajl, potem bo takšna pogodba pogosto preveč zakomplicirana in nerazumljiva," opozarja Križanec. "Potem sta lahko v praksi partnerja na slabšem, kot če bi veljala zakonita delitev, saj zaradi (preveč) kompleksnosti niti ne vesta več, kako so medsebojna razmerja urejena." S tem se odpirajo možnosti za spore po razpadu zveze, ki bi jih predporočna pogodba lahko preprečila. "Svetujemo torej, da se pogodba sestavi smiselno in razumljivo, brez pretiranega normiranja vsake podrobnosti," še priporočajo v Odvetniški pisarni Križanec. Druga napaka, ki jo opažajo v praksi, je, da eden od partnerjev pogodbo sklepa, še preden je formalno razvezan z bivšim zakoncem. T se zgodi, kadar se razvezni postopek zavleče, eden od zakoncev pa želi z novim partnerjem že skleniti predporočno pogodbo. To pa ni mogoče, dokler prejšnja zakonska zveza ni uradno razvezana.