V maju je slovenski primanjkljaj v blagovni menjavi znašal 559 milijonov evrov, v prvih petih mesecih leta 2022 pa skupaj 2,7 milijarde evrov. Od začetka leta do maja se je izvoz povečal za 27,4 odstotka glede na leto prej, in sicer na 20,3 milijarde evrov, uvoz pa se je povečal za skoraj polovico glede na leto prej, na 23 milijard evrov.
V tem obdobju je bila po podatkih Sursa pokritost uvoza z izvozom 88,2-odstotna.
"Podrobnosti bodo znane šele v prihajajočih tednih, a za slabšo blagovno menjavo vidimo pričakovane krivce, predvsem dražji uvoz, še posebej proizvodnih materialov. Rast cen izvoza (19 odstotkov na medletni ravni) je nižja od rasti cen uvoza (30 odstotkov na medletni ravni), kar pomeni, da blagovna menjava negativno prispeva k realnemu BDP," pravi glavni analitik pri Bloomberg Adria Andrej Knez.
Izvoz in uvoz sta se povečala v blagovni menjavi tako z državami članicami EU kot nečlanicami. Trgovina z EU predstavlja večinski del naše blagovne menjave, okrog 61 odstotkov izvoza in 57 odstotkov uvoza. Največji medletni porast pa je bilo zaznati v menjavi z državami izven EU, kjer se je izvoz povečal za 76 odstotkov, in sicer na 1,9 milijarde evrov, uvoz pa za 95 odstotkov, na 2,3 milijarde evrov.
"Napoved za zunanjo trgovino ostaja črnogleda do konca leta in vsaj še v začetku leta 2023, kar odraža globalno ohlajanje gospodarstva, ki je posledica zategovanja monetarne politike centralnih bank v boju z inflacijo. Dobičkonosnost poslovnega sektorja bo posledično pod pritiskom, kar bo okrepilo tudi pritiske na višino povprečnega razpoložljivega dohodka in s tem zasebno potrošnjo," še dodaja Knez.
.webp){kind=icon}
