Evropska komisija bi rahljala fiskalna pravila za države EU

Po koronavirusni krizi so javne finance evropskih držav ponovno na udaru, tokrat zaradi energetike. Za reševanje energetske krize so države Evropske unije (EU) skupaj sprejele že za okoli 500 milijard evrov ukrepov. Da jih bodo lahko financirale, se bodo morale ponovno izdatno zadolžiti, pri čemer tvegajo nastanek fiskalne krize. Evropska komisija je kot odgovor na nove okoliščine predstavila predlog spremembe evropskih fiskalnih pravil, da bi zagotovila pogoje za vzdržnost javnega dolga in preprečitev nove dolžniške krize.

Evropska komisija je v začetku novembra predstavila predlog novega okvira za fiskalno načrtovanje držav članic EU. Predlog bi uvedel štiriletno načrtovanje proračunov držav, ki bo vseboval fiskalne, naložbene in reformne zaveze. Načrti naj bi temeljili na postopnem zmanjševanju javnega dolga in ohranjanju proračunskega primanjkljaja pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP). V primeru ustreznih reform in investicij bi bilo državam omogočeno tudi začasno odstopanje od fiskalnih pravil.

Srednjeročne fiskalne načrte držav bi po novem potrjevali na Evropski komisiji in Svetu EU. Uradni predlog naj bi komisija predstavila javnosti v prvem četrtletju naslednjega leta, v praksi pa bi zaživel leta 2024.

"Komunikacija je zaradi svoje funkcije dokaj splošna in ne določa kvantitativnih parametrov predlaganih načel upravljanja," predlog komentira dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta Republike Slovenije. "Izraženi predlogi se bodo zaradi že izraženih različnih pogledov posameznih držav zelo verjetno še spreminjali."

Fiskalni svet: Preprostejša pravila, bolj zapleten proces upravljanja

"Pomemben napredek v primerjavi z dosedanjim zapletenim sistemom pravil je ta, da predlog uvaja zgolj en operativni kazalnik – neto primarne izdatke – za usmerjanje in ocenjevanje ustreznosti delovanja fiskalne politike," pojasnjuje Kračun. "Predlog ponuja tudi možnost odstopanj od srednjeročnega proračunskega načrta in s tem podaljšanje obdobja prilagajanja dolga, če država izvaja pomembne reforme in spodbuja investicije."

Reforme in investicije bi morale biti takšne, da bi pripomogle h gospodarski rasti in na tak način omogočile lažje odplačevanje obveznosti in nižanje dolga v prihodnje. Njihovo primernost bi presojala Evropska komisija. Države, ki ne bodo spoštovale zavez iz srednjeročnih fiskalnih načrtov, bo Evropska komisija še naprej lahko kaznovala s sankcijami, pa je povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

Bloomberg Adria

 

"Videti je, da bi osvežen sistem ekonomskega upravljanja omogočal precej možnosti za diskrecijo, tako na strani Evropske komisije kot na strani držav članic," pravi predsednik slovenskega fiskalnega sveta. "Poleg tega uvaja skladno s trenutno nerealističnimi zahtevami po hitrem krčenju dolga tudi različno obravnavo držav glede na raven dolga."

Prihajajo zahtevni časi za javne finance evropskih držav

"Smernice za reformo fiskalnega okvirja naslavljajo novo resničnost in aktualne izzive," je predlog na novinarski konferenci komentiral evropski komisar za trgovino Valdis Dombrovskis, ki je dodal, da je cilj predloga zagotoviti vzdržnost javnega dolga držav. Po maastrichtskih kriterijih ta ne bi smel znašati več kot 60 odstotkov BDP.

Skupni javni dolg držav tako v EU kot v evrskem območju je sicer že krepko nad dovoljeno mejo 60 odstotkov BDP, izrazito pa je zrasel od začetka pandemije covida-19. Države so se namreč masovno zadolževale, da bi ublažile njene ekonomske posledice.

Skupni dolg držav članic EU je od konca 2019 do konca 2022 zrasel za dobrih 12 odstotnih točk, s 77,5 na 89,7 odstotka. Gospodarstvo se je leto od izbruha pandemije začelo pobirati. Hitra rast je pripomogla k nižji relativni zadolženosti (v odstotku BDP) do konca leta 2021 kljub nominalni rasti javnega dolga.

Zaradi energetskega krča pa se stari celini obeta recesija. V primeru zadolževanja za reševanje energetske krize in stagnaciji gospodarstva bo ta številka najverjetneje še zrasla, Boombergov kolumnist Tyler Cowen pa opozarja, da bi lahko na stari celini to sprožilo fiskalno krizo.

"Zaradi povečane pozornosti tudi za države z dolgom nad 60 odstotki BDP bo pomembno znižanje dolga pod to mejo in ohranjanje manevrskega prostora za ostajanje pod to mejo," meni varuh slovenskih javnih financ. "To pomeni tudi proticiklično politiko in v največji možni meri izogibanje meji primanjkljaja negativnih treh odstotkov BDP."

Kaj bi spremembe pomenile za Slovenijo?

"Na podlagi trenutnega predloga ocenjujemo, da se bo zlasti povečala odgovornost nacionalnih fiskalnih politik," ocenjuje Kračun. Zaradi izhoda Evropske centralne banke (ECB) iz podporne vloge na sekundarnih trgih vrednostnih papirjev se bo verjetno povečala tudi izpostavljenost držav finančnim trgom.

"Glede na komunikacijo naj bi imela pri določitvi zahtevanega zniževanja dolga velik pomen analiza vzdržnosti dolga. Ta določa, ali je država na dolgi rok sposobna odplačevati svoje obveznosti," pojasnjuje Kračun. Pri tem opozarja, da so lahko te analize – sicer redno orodje za ocenjevanje fiskalnih politik držav – včasih subjektivne, njihove ugotovitve pa lahko sprožijo negativne odzive finančnih trgov. Zadolževanje držav posledično postane dražje.

Skladno z rednimi opozorili fiskalnega sveta bo pomen pridobivala tudi povečana verodostojnost srednjeročnega proračunskega načrtovanja, dodaja predsednik fiskalnega sveta. "Ta je bila pomanjkljiva že pred kriznim obdobjem, ko so se dogajale pogoste in nekonsistentne spremembe večletnega proračunskega okvira, dostikrat pa so načrti tudi brez navedbe ukrepov. Zaradi tega je nerealistično predvidevali tudi pospešeno konsolidacijo javnih financ v bolj oddaljenih letih," je kritičen Kračun.

Slovenija je za reševanje kovidne krize porabila več kot pet milijard evrov, še dodatnih pet je premier Robert Golob napovedal za reševanje energetske krize. Slovenski javni dolg trenutno znaša dobrih 40 milijard evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar