Evropska centralna banka (ECB) je na današnjem monetarnem zasedanju v Frankfurtu sprejela drugi zaporedni dvig obrestnih mer za 75 bazičnih točk, skladno s pričakovanji vlagateljev in analitikov. Banka kljub upočasnjevanju gospodarstva zaradi energetske krize nadaljuje boj z inflacijo v evroobmočju, ki vztraja pri desetih odstotkih na letni ravni.
Obrestna mera za operacije financiranja (MRO) je narasla na dva odstotka, depozitna obrestna mera znaša 1,5 odstotka, marginalna posojilna mera pa 2,2 odstotka, kar so najvišje ravni v več kot desetletju.
''Po ugodnih gibanjih v prvi polovici leta se gospodarski obeti za evrsko območje v nadaljevanju leta izraziteje poslabšujejo, ob čemer inflacija vztraja na visokih nivojih. V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili za nadaljnje ukrepanje na področju denarne politike,'' je sporočil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. ''Že tretjo monetarno sejo zapored smo dvignili ključne obrestne mere, tokrat ponovno za 0,75 odstotne točke. Z normalizacijo denarne politike smo nadaljevali tudi pri drugih instrumentih.''
"Pričakujemo tudi prihodnje dvige obrestnih mer, dokler inflacije ne vrnemo na srednjeročno ciljno raven dveh odstotkov," je na novinarski konferenci dejala predsednica ECB Christine Lagarde. Ponovila je tudi zavezo, da bo banka fleksibilna pri sprejemanju prihodnjih ukrepov in da bodo ti odvisni od ažurnih podatkov.
Čeprav Lagarde ni razkrila veliko podrobnosti o prihodnjih dvigih, bi se tempo zaostrovanja monetarne politike lahko upočasnil z vstopom v območje, v okviru katerega obrestne mere zavirajo gospodarsko rast, menijo nekateri analitiki. Pri ECB pa so se odločili, da spremenijo pogoje pri tretji seriji kriznih posojil (posojila TLTRO), medtem ko se znižanje bilančne vsote banke, h kateri so pozivali nekateri uradniki ECB, vsaj za zdaj ne začenja.
Izvršilni odbor se je odločil, da prilagodi obrestne mere, ki se nanašajo na TLTRO III. Od 23. novembra dalje bodo obrestne mere indeksirane na trenutne ključne obrestne mere, so pri ECB zapisali v izjavi za javnost.
Evro je ob odločitvi za kratek čas padel pod pariteto z dolarjem, se hitro vrnil tik nad njo, med govorom Lagarde pa znova upadel. Okrog 15. ure je tečaj pri 0,9993 dolarja za en evro, dobrega pol odstotka pod dnevnim izhodiščem.
Med inflacijo in recesijo
Umiritev cen vsaj za zdaj predstavlja prednostno nalogo za ECB, medtem ko je pomoč gospodarstvu v času energetske krize, ki bi lahko povzročila recesijo, v drugem planu. Poleg tega ECB sledi zgledu ameriške centralne banke (Federal Reserve), ki je letos sprejela že tri zaporedne dvige obrestnih mer za 75 bazičnih točk, kar je povzročilo padec evra in drugih valut G10 v primerjavi z dolarjem.
Lagarde svetuje vladam evropskih držav, da za namen zajezitve inflacije ukrepe za podporo gospodarstvu zaradi visokih cen energije uvede le začasno in jih ciljno usmeri k najranljivejšim. Spodbujati bi bilo treba tudi manjšo porabo, meni Lagarde.
Izjave nekaterih centralnih bančnikov iz ZDA, med njimi guvernerke centralne banke v San Franciscu Mary Daly in guvernerja Feda v St. Louisu Jima Ballarda, so že namigovale na morebitno upočasnjevanje cikla zategovanja v ZDA, pravi trgovalec s fiksnimi donosi pri InterCapitalu Ivan Dražetić. Tudi nekateri uradniki ECB so opozarjali pred previsokimi dvigi; pred povzročitvijo recesije sta nedavno svarila tudi nova italijanska premierka Georgia Meloni in francoski predsednik Emmanuel Macron.
"V ZDA naj bi se ključna obrestna mera Feda do prvega četrtletja naslednje leto dvignila na kar pet odstotkov, obrestna mera ECB pa na več kot tri odstotke. Večji dvigi naj bi se zgodili predvsem letos," je v poročilu zapisal višji portfeljski upravitelj pri Triglav Skladih Radivoj Pregelj.
Vpliv teh dvigov bo čutiti predvsem v naslednjem letu, saj trenutne obrestne mere v evroobmočju, ki ostajajo pod dvema odstotkoma, še vedno spodbujajo gospodarsko rast. "V ZDA so nevtralno obrestno mero, ki ne stimulira gospodarstva, presegli septembra," pravi Pregelj, a so zaradi zapoznelega učinka ekonomski kazalniki – od brezposelnosti do industrijske proizvodnje – čez lužo še vedno pozitivni.
Medtem je gospodarstvo evroobmočja že v težavah; indeks nabavnih managerjev (PMI) se je znižal že četrti mesec zapored, kar po izračunih S&P Global namiguje na 0,2-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP) v tekočem četrtletju.
Posojila in obveznice
Vlagatelji, ki so sprejeti dvig pričakovali in že vračunali v delniške trge, so bili pozornejši na signale glede uvedbe strožjih pogojev pri kriznih posojilih bankam iz časa pandemije (posojila TLTRO) in o kvantitativnem zategovanju, tj. prodaji za skoraj pet tisoč milijard evrov obveznic iz bilance banke, velik del katerih je banka odkupila v času pandemije. Še pred današnjo odločitvijo je guverner nemške Bundesbank Joachim Nagel dejal, da bi lahko ECB z zategovanjem začela "kmalu".
"Današnji fokus je na pogojih za posojila TLTRO in na retoriki v zvezi s kvantitativnim zategovanjem (quantitative tightening – QT, angl.). Slednja je zadržana, saj mora ECB najprej dvigniti obrestne mere, nato pa se odločiti glede QT," komentira Dražetić.
Centralni bankirji nadaljujejo z odkupi obveznic tudi ob dvigih obrestnih mer oziroma "dokler bo to potrebno za vzdrževanje zadostnih likvidnostnih pogojev", so zapisali.
ECB naj bi z dvigi obrestnih mer zaključila v februarju prihodnje leto, ocenjuje Bloomberg Economics.
"Pokojninski skladi in drugi institucionalni investitorji, ki vlagajo na dolgi rok, ne bodo zgrešili, če bodo postopoma začeli nakupe obveznic, saj naj bi bila inflacija že čez eno leto konkretno nižja," meni Pregelj.
Zadolževanje vse dražje
Obrestne mere za medbančna posojila (euribor) so ob letošnjih dvigih ključnih obrestnih mer ECB narasle, v juniju so izšle iz negativnega območja.
Šestmesečni euribor znaša 2,1 odstotka, medtem ko je bil ob začetku rusko-ukrajinske vojne konec februarja pri –0,5 odstotka.
Trenutno ima depozitna obrestna mera večji učinek na trgu, saj imajo banke presežne likvidnosti, ki jih bodo vse bolj držale na svojih računih pri ECB. Obrestna mera financiranja operacij pa je pomembnejša v času krize, ko je dostop do likvidnosti težji. Kljub temu je slednja bližje ravni euriborja in boljši pokazatelj dejanskih obrestnih mer na trgu.
.webp){kind=icon}
