Bunq, N26, Revolut in Trade Republic: Neobanke znižale obreste mere. Se splača plačevati naročnino?

Pred dobrim letom je Evropska centralna banka (ECB) zarezala v obrestno mero, zaradi katere so depozitarji pri nekaterih neobankah od jeseni 2023 ustvarjali solidne obresti, in jo s štirih odstotkov 12. junija 2024 znižala na 3,75 (gre za obrestno mero, po kateri se obrestuje denar, ki ga banke čez noč deponirajo pri centralni banki). Sledili so novi in novi rezi, tako trenutno veljavna depozitna obrestna mera ECB znaša dva odstotka. Nižanja so se odrazila tudi na depozitni ponudbi neobank. V primerjavi z vrhuncem - če je banka obrestno mero enostavno prelivala tako prej kot zdaj - depozitarji prejmejo natančno pol manj obresti. A nekatere neobanke so se odločile za še bolj drastične reze, kar prinaša še nižje obresti.

Če so nekatere neobanke v najboljših časih ponujale identično obrestno mero na depozite kot jo imela ECB zanje (nekatere sicer proti plačilu naročnine), danes pogosto ni več tako. Med najpopularnejšimi v Sloveniji, ki na komitente še vedno v celoti prenašata obrestno mero ECB, sta le še Bunq in Trade Republic (TR). Obe jo ponujata brez kakršne koli naročnine, kot pri vseh neobankah pa sredstva niso vezana, kar pomeni, da so komitentu kadarkoli na voljo. A veljajo posebnosti, ki nekatere odbijajo.

Pri nizozemskem Bunqu ponujajo 2,01-odstotno obrestno mero (letno) na sredstva do 100.000 evrov. Obrestna mera velja za nove komitente, za obstoječe pa vsakih šest mesecev določijo najvišje stanje na računu v zadnjih šestih mesecih, nato pa z omenjeno obrestno mero plemenitijo presežek prihrankov nad to mejo, medtem ko se sredstva pod pragom plemenitijo z osnovno obrestno mero 1,51 odstotka, navajajo na spletni strani. Pri nemški trgovalni platformi TR obrestna mera znaša natanko dva odstotka, vendar z njo plemenitijo sredstva do 50.000 evrov, presežek sredstev pa se sploh ne plemeniti.

Med Slovenkami in Slovenci je precej popularna neobanka N26, ki ima sedež v Nemčiji. Pri njih so višino obrestne mere vezali na naročnino. Medtem ko v brezplačnem paketu ponujajo komaj 0,30-odstotno obrestno mero (to je sicer še vedno bistveno več, kot dobite pri tradicionalni banki na vpoglednem računu), novim komitentom ponujajo do dva odstotka letno, a le če sklenejo najdražji naročniški paket, oglašujejo na spletni strani. Velja še ena posebnost: znesek, ki ga plemenitijo, ni omejen, ob tem pa opomnik, da so do zneska 100.000 evrov omejena državna jamstva.

Če se vrnemo na naročnino pri N26: ali jo je vredno plačevati? Ponujajo več paketov, mi se bomo osredotočili na najdražjega, ki se imenuje Metal. Uporabnika olajša 16,90 evra mesečno (če naročnino poravnava vsak mesec; naj dodamo, da medtem ko so obresti redno nižali, celo hitreje od ECB, se naročnina ni cenila). Novemu naročniku prinese 2-odstotno letno obrestno mero na sredstva v razdelku Instant Savings, obstoječemu pa 1,5-odstotno, poleg tega pa še nekatere ugodnosti, kot so zavarovanja (od telefona do odgovornosti) in popuste pri določenih nakupih. Že sama primerjava višin obrestnih mer s prej omenjenima Bunq in Trade Republic kaže, da se le zaradi višje obrestne mere ne splača plačevati naročnine. Če vas prepričajo ugodnosti, ki pridejo z naročnino, pa je to stvar osebne izbire. V razmislek naslednje: naš izračun je pokazal, da morate imeti ob 2-odstotni obrestni meri na računu dobrih 10.100 evrov, da z obrestmi, izplačanimi na mesečni ravni, pokrijete 16,90 evra mesečne naročnine. Šele nato začnete dejansko ustvarjati dobiček.

Med omenjenimi neobankami obstaja še ena relativno pomembna razlika: kako pogosto se glavnici pripisujejo obresti. N26 in Trade Republic to počneta na mesečni, medtem ko Bunq na tedenski ravni. To pomeni, da medtem ko pri Nizozemcih že ustvarjate obresti na obresti, pri drugih dveh šele prejmete prvo izplačilo. Če to ponazorimo v številkah: 2-odstotna obrestna mera, kjer bi se obresti pripisale 50.000 evrov glavnice konec leta, bi vam v enem letu prinesla tisoč evrov obresti; če se obresti pripisujejo mesečno, bi dobili še dobrih devet evrov več, če se tedensko, pa slabih deset evrov več. V tem primeru so razlike med izplačevanjem na tedenski ali mesečni ravni manj kot evro, pri večjih zneskih, predvsem pa pri bistveno daljšem obdobju, pa bi razlika postajala vse očitnejša.

Tudi Revolut se je podal na pot klasičnih depozitov, njegova taktika pa je takšna kot pri N26. V brezplačnem paketu in paketu Plus prihranke do največ sto tisoč evrov obrestujejo po enoodstotni obrestni meri, v paketu Premium po 1,25-, Metal 1,5- in Ultra dvoodstotni obrestni meri. Naročnine, ki prinašajo določene ugodnosti, segajo od 3,99 do 55 evrov na mesec. Se splača? Odgovor je pravzaprav enak kot smo ugotavljali pri N26.    

Za konec še opomnik, da je treba na presežek nad tisoč evrov prisluženih obresti plačati davek. Ta je 25-odstoten.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar