Že pred časom smo na Bloombergu Adria opozarjali na mnenje davčnega strokovnjaka Ivana Kranjca, da so obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu vedno neobdavčene. Tako bi moralo biti tudi pri produktu nemške digitalne trgovalne platforme Trade Republic, ki ima že od decembra 2023 polno bančno licenco.
Tako pri ministrstvu za finance kot finančni upravi (Furs) vztrajajo, da so obresti po tem, ko je Trade Republic pridobil bančno licenco, obravnavane enako kot obresti na depozite, pridobljene pri bankah v Sloveniji in EU. Zanje velja, da so obdavčene po 25-odstotni stopnji, a le, če skupne obresti, prislužene pri bankah v Sloveniji in v EU, presežejo tisočaka (obdavčen je le presežek).
Ivan Kranjec zoper odločitev Fursa in ministrstva za finance protestira. "Dejstvo je, da 82. člen zakona o dohodnini (ZDoh-2) govori o oprostitvi obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa. Pri tem se ne zahteva, da bi moral biti transakcijski račun v Sloveniji, temveč da gre po vsebini za transakcijski račun oziroma da ima račun kvalitete, kot jih zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED) zahteva za transakcijski račun."
Preberi še
Bi morale biti obresti Trade Republic neobdavčene? Tako odgovarja Furs
Davčni strokovnjak Ivan Kranjec je bil mnenja, da takšne obresti ne bi smele biti obdavčene.
17.02.2025
Koliko obresti vam po novem plačata N26 in Trade Republic
Ključna obrestna mera ECB za depozite se je včeraj znižala na 2,75 odstotka.
31.01.2025
Zakaj Furs ne spoštuje roka, ki mu ga nalaga zakonodaja?
Čeprav se že pogovarjamo o dohodnini za leto 2024, bralec še nima odločbe niti za 2023.
17.02.2025
Izteka se rok za prijavo Fursu. Bom za kripto moral plačati davke?
Izteka se rok za prijavo dobičkov. Kakšne so dileme pri kriptovalutah?
17.02.2025
Po mnenju Kranjca je težava v tem, da je transakcijski račun neka arhaična slovenska posebnost, ki pa odstopa od pravnega reda EU in v direktivi o plačilnih storitvah (PSD2) sploh ni urejen. PSD2 tega pojma ne pozna oziroma tudi 13. člen ZPlaSSIED pravi, da je "transakcijski račun po vsebini plačilni račun".
V nadaljevanju objavljamo mnenje Ivana Kranjca o tem, kaj sploh je transakcijski račun.
Kaj torej sploh je transakcijski račun?
Člen 13. ZPlaSSIED, ki ureja transakcijski račun, je bil v ZPlassIED prevzet iz prejšnjega ZPlaSS. Iz obrazložitve 13. člena ZPlaSS glede značilnosti transakcijskega računa izhaja:
"Transakcijski račun je posebna vrsta plačilnega računa, kjer se denarna sredstva, ki se uporabljajo za izvrševanje plačilnih transakcij, uporabljajo tudi za druge namene (izven opravljanja plačilnih storitev), ter se zato ta denarna sredstva pri ponudniku plačilnih storitev obravnavajo kot (vpogledni) denarni depozit. Transakcijski račun se torej z vidika ZPSS, v tistem delu, ko so sredstva uporabljena za izvajanje plačilnih transakcij, obravnava kot plačilni račun."
Prav to ponuja tudi nemška digitalna banka Trade Republic.
Sredstva na računu Trade Republica se lahko uporabljajo za izvajanje plačilnih transakcij (poraba na kartici, nakazila na druge moje račune) in tudi za druge namene (ne samo za opravljanje plačilnih storitev – npr. vlaganje v kotirajoče sklade (ETF), kriptovalute, druge naložbe ipd.).
Nadalje iz obrazložitve 13. člena ZPlaSS tudi izhaja:
"Po zakonu o bančništvu (ZBan-1) se namreč sprejemanje depozitov od javnosti šteje kot bančna storitev in jo lahko opravljajo le institucije, ki imajo dovoljenje za opravljanje bančnih storitev (banke). Plačilni računi, ki jih bodo v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev vodile banke, se bodo torej lahko uporabljali tudi za vodenje denarnih sredstev izven namena izvrševanja plačilnih transakcij in se za namene ZPSS imenujejo transakcijski računi. Sredstva na transakcijskem računu pa se obravnavajo kot denarni depozit v smislu ZBan-1."
Posebna obravnava transakcijskih računov kot podvrste plačilnega računa je torej utemeljena predvsem zaradi pravne narave sredstev, ki se vodijo na plačilnem oziroma transakcijskem računu - torej vpogledni denarni depozit v smislu ZBan-1.
"Za namene razlikovanja med transakcijskim računom in drugimi plačilnimi računi je torej pomembna ugotovitev, ali ponudnik sprejeme (evidentira) sredstva na plačilnem računu izključno za namene izvrševanja plačilnih transakcij ali pa je ta namen glede na vse okoliščine primera (podlaga za prejem sredstev, čas med sprejemom sredstev in izvršitvijo plačilne transakcije, obrestna mera) presežen in gre dejansko za sprejemanje depozita. V slednjem primeru gre za transakcijske račune, ki jih na podlagi prepovedi sprejemanja depozitov od javnosti v skladu z ZBan-1 lahko vodijo le banke kot ponudniki plačilnih storitev."
In tudi to vse Trade Republic izpolnjuje.
Gre za regulirano banko s polno bančno licenco in dovoljenjem za opravljanje bančnih storitev, ki komitentom ponuja račun s sredstvi – denarni depozit na vpogled.
Sredstva komitentov Trade Republic sprejema in ustrezno evidentira. V delu, kjer ta sredstva niso namenjena izključno izvrševanju plačilnih transakcij (torej v presežnem delu na porabo po kartici, nakazila in investiranje), pa gre za sprejemanje depozita, ki ga Trade Republic (kot regulirana banka s polno licenco) obrestuje z obrestno mero Evropske centralne banke (ECB).
Ravno to obrestovanje presežnih sredstev na računu, ki je zaradi privlačne obrestne mere najpomembnejši produkt Trade Republica, je torej glavni kvalifikatorni znak "transakcijskega računa" po ZPlaSSIED in po prej veljavnem zakonu o plačilnih storitvah in sistemih (ZPLaSS).
Vse to vodi do zaključka, da je plačilni račun pri Trade Republic po vsebini transakcijski račun pri banki, na katerem se sredstva, ki presegajo potrebe izvrševanja plačilnih transakcij, obrestujejo kot depozit na vpogled.
Odziv Finančne uprave še čakamo.
.webp){kind=icon}
