EU s predlogom za carinska pogajanja, vzporedno snuje protiukrepe

Evropska unija namerava prihodnji teden ZDA predstaviti dokument, ki bo vseboval sveženj predlogov za začetek trgovinskih pogajanj z administracijo Donalda Trumpa.

Dokument bo predlagal znižanje trgovinskih in necarinskih ovir, spodbujanje evropskih naložb v ZDA, sodelovanje pri strateških izzivih, kot sta boj proti nelojalni konkurenci in kitajski presežni zmogljivosti jekla, ter nakup ameriškega blaga, kot je utekočinjeni zemeljski plin in tehnologije, so sporočili viri, seznanjeni s tem vprašanjem.

Načrti se lahko še spremenijo, saj Evropska komisija, izvršilni organ EU, ki za blok obravnava trgovinske zadeve, še naprej vodi posvetovanja z državami članicami, so povedali viri, ki so želeli ostati anonimni.

Tiskovni predstavnik komisije ni želel dati komentarja.

Nabor možnosti bo predstavljen Trumpovi administraciji kot način za preučitev, ali obstaja zanimanje za pretvorbo idej v bolj formalne ponudbe in pogajanja, so povedali viri.

Predloge za znižanje carin otežuje dejstvo, da je bila EU že zavrnjena pri ponudbi za vzajemno odpravo dajatev na industrijsko blago. Za Washington bi znižanje carin zahtevalo odobritev kongresa, uradniki v Bruslju pa ne vidijo veliko možnosti, da bi se predsednik Donald Trump odločil za to pot.

Kljub temu je blok pripravljen govoriti o drugih načinih za znižanje dajatev na vzajemni osnovi, pa tudi o idejah za uskladitev tehničnih ovir v trgovini ter standardov za hrano in kmetijstvo, so povedali viri.

Poleg nakupov utekočinjenega zemeljskega plina bi lahko strani raziskali naložbe in sodelovanje na področju čipov, umetne inteligence, jedrske tehnologije in digitalne povezljivosti, pa tudi kritičnih materialov, dobavnih verig za avtomobile in civilnih letal, so povedali viri. Opozorili so še, da bi na koncu bile številne odločitve v rokah zasebnih podjetij.

Vzporedno EU po navedbah virov pripravlja tudi načrte za povračilne ukrepe zaradi tarif, ki jih je Trump uvedel bloku, če bi pogajanja propadla. Ti načrti vključujejo ocarinjenje več ameriškega blaga in morebitne izvozne omejitve.

90-dnevni odlog

EU se je v začetku tega meseca strinjala, da bo za 90 dni odložila uvedbo niza proticarin proti ZDA, potem ko je 25-odstotne dajatve na izvoz jekla in aluminija iz bloka uvedel Trump. Ta poteza je sledila temu, ko je ameriški predsednik za enako obdobje znižal tako imenovano recipročno stopnjo za večino izvoza EU z 20 na 10 odstotkov.

Trump je uvedel tudi 25-odstotno dajatev na avtomobile in nekatere dele. Predsednik je napovedal, da bodo dajatev deležni tudi uvoz polprevodnikov in farmacevtskih izdelkov.

Pričakuje se, da bo trgovinska veja EU naslednji teden državam članicam predstavila izravnalne predloge, da se bloku omogoči hitro ukrepanje, če po 90-dnevnem premoru pogovori ne bodo prinesli zadovoljive rešitve, so dejali viri. V tem primeru bi se blok verjetno z ZDA soočil tudi pri Svetovni trgovinski organizaciji.

EU in ZDA sta doslej dosegli le majhen napredek v pogovorih, katerih cilj je umiritev konflikta. Več vladnih uradnikov je v začetku tedna za Bloomberg dejalo, da verjamejo, da bodo številne ameriške carine ostale v veljavi.

Trumpova administracija je izrazila pritožbe glede trgovinskega primanjkljaja z EU, pa tudi zaradi več predpisov in standardov bloka.

Unija se pripravlja tudi na reševanje morebitnih preusmeritev trgovine, ki bi lahko nastale zaradi 145-odstotnih tarif, ki jih je Trump uvedel na številne kitajske izvozne izdelke.