Vse države na območju regije Adria so zabeležile rast bančnih depozitov državljanov. Po obsegu sta na prvem mestu Slovenija in Hrvaška, medtem ko je najvišji delež depozitov v odstotku bruto domačega proizvoda na Hrvaškem, in sicer pri 93 odstotkih. Obseg depozitov je v močnem sorazmerju s stopnjo gospodarskega razvoja.
Rast vlog v Sloveniji je nekoliko nižja kot drugje v regiji, kar nakazuje, da so državljani in podjetja tradicionalno bolj usmerjeni k tveganim naložbam, kot so denimo delnice in korporativne obveznice.
Vloge gospodinjstev v Sloveniji so se podvojile
Vloge gospodinjstev so se v Sloveniji od leta 2007 do maja 2022 praktično podvojile. V letošnjem maju se je masa depozitov medletno povečala za 5,3 odstotka.
Vloge gospodinjstev so se od leta 2007 do maja 2022 praktično podvojile, in sicer so se maja približale 25 milijardam evrov. Tudi v deležu BDP so se povečale s 35,8 na okroglih 47 odstotkov BDP. V letošnjem maju se je masa depozitov medletno povečala za 5,3 odstotka.
Po pojasnilih Banke Slovenije je to predvsem posledica izplačil regresov, sicer medletna rast vlog letos upada. Kljub temu majsko povečanje vlog gospodinjstev pomeni skoraj polovico vsega letošnjega prirasta vlog gospodinjstev, ki je znašal skupaj 672 milijonov evrov.
Tako se povečanje vlog po času pandemije pričakovano upočasnjuje. Postopna normalizacija gospodarskih razmer in povečana zasebna potrošnja sta že v drugi polovici lanskega leta pomembno prispevali k hitri upočasnitvi rasti vlog gospodinjstev in nefinančnih družb, ki se je nadaljevala tudi letos.
Obseg vlog gospodinjstev se je letos do aprila povečal za 367 milijonov evrov, kar je primerljivo s prirasti v enakih obdobjih v letih pred koronavirusno pandemijo. Njihova medletna rast se je upočasnila in se skoraj izenačila z medletno rastjo vlog nefinančnih družb, obe pa sta se v zadnjem enoletnem obdobju prepolovili. Zniževanje rasti vlog gospodinjstev je prisotno tudi v vseh drugih državah evrskega območja.
Slovenija se uvršča med tiste države, v katerih se je v zadnjem letu rast najbolj upočasnila. Maja so se zmanjšale tudi vloge nefinančnih družb, in sicer za 140 milijonov evrov. Nižja je tudi njihova medletna rast, ki je znašala tri odstotke. Nefinančne družbe so v letošnjem letu obseg vlog pri bankah zmanjšale za 454 milijonov evrov, a imajo podjetja pri bankah še vedno za visokih 8,5 milijarde evrov vlog.
Depoziti v Bosni in Hercegovini vztrajno rastejo
Bančna industrija v Bosni in Hercegovini že leta ohranja kontinuiteto stabilnega poslovanja. Eden od kazalnikov takšnega stanja so tudi depoziti oziroma hranilne vloge državljanov, ki že leta rastejo.
Skupna vsota vseh depozitov je leta 2015 znašala 8,4 milijarde evrov (16,5 milijarde konvertibilnih mark). Leto kasneje so depoziti zrasli na 9,07 milijarde evrov, v letu 2017 pa na dobrih deset milijard evrov. Med pandemijo leta 2020 so se depoziti še povečali, in sicer na 12,7 milijarde evrov, in leto kasneje dosegli raven 14,2 milijarde evrov.
Vloge državljanov pri bankah so rasle tudi kot delež v bruto domačem proizvodu. Tako so z ravni 58 odstotkov BDP leta 2015 zrasle na 73 odstotkov BDP v maju letošnjega leta.
Bloomberg
Ob začetku ruske invazije v Ukrajino in z uvedbo sankcij proti ruski Sberbank je sledilo panično dvigovanje prihrankov z računov tako te kot tudi drugih bank, zato ne preseneča, da je raven depozitov v februarju in marcu upadla.
Tako so vsi depoziti s 14,2 milijarde evrov v januarju padli na raven 14,1 milijarde evrov v februarju in 13,7 milijarde evrov v marcu 2022.
Glede vrste depozitov v Bosni in Hercegovini prevladujejo vloge na vpogled, ki so maja znašale 9,7 milijarde evrov, medtem ko so vezane vloge znašale 4,3 milijarde evrov. Eden od razlogov za takšno strukturo so nizke obrestne mere. Ko govorimo o povprečni obrestni meri na vezane depozite, je ta leta 2015 znašala 2,13 odstotka, maja letos pa je bila le 0,8 odstotka. Ob napovedi višanja ključnih obrestnih mer je pričakovati tudi rast vezanih depozitov pri bankah v Bosni in Hercegovini.
Depoziti so večji ob gospodarski rasti in višjih prihodkih
Depoziti podjetij in prebivalstva pri bankah v Srbiji so od konca leta 2015 zrasli za 87 odstotkov, je pokazala analiza Bloomberg Adria. Ob koncu leta 2015 so depoziti znašali okoli 15,6 milijarde evrov, konec aprila pa je ta znesek zrasel na 29,2 milijarde evrov.
Ker na rast depozitov vplivajo številni dejavniki, se ob tako veliki razliki postavlja vprašanje, kaj je tisto, zaradi česar so se tako povečali. Glavna vzroka sta lahko večja gospodarska rast in zvišanje prihodkov prebivalstva, kar mu omogoča, da več sredstev nameni prihrankom. Kot navajajo analitiki, so med razlogi za rast depozitov še ohlapna denarna politika, ki jo izvajajo centralne banke, tudi Narodna banka Srbije (NBS). Iz srbske centralne banke so sporočili, da so na trend rasti vplivali vsi omenjeni dejavniki.
"Gospodarska rast, ki jo je Srbija zabeležila v minulih desetih, zlasti pa zadnjih petih letih, je vsekakor imela pozitiven učinek," so sporočili iz osrednje banke v Beogradu in hkrati poudarili, da "je na rast depozitov vsekakor vplivalo obdobje nizkih obrestnih mer".
Ob dejstvu, da je srbska centralna banka od začetka leta zvišala referenčno obrestno mero za 175 bazičnih točk, na raven 2,75 odstotka, se postavlja vprašanje, kateri dejavniki bodo prevladali. Po eni strani višje obrestne mere načeloma zavirajo gospodarsko rast, kar utegne pripeljati do manjše likvidnosti in zmanjšanja depozitov.
Po drugi strani pa višje obrestne mere pomenijo tudi večjo motivacijo prebivalstva za varčevanje, kar bi lahko vodilo do večje rasti depozitov.
"Zvišanje obrestnih mer in manjša ponudba denarja zaradi zmanjšanja ekspanzivne denarne politike bi lahko do določene mere upočasnila gospodarsko aktivnost, hkrati pa zaostrovanje denarne politike vodi v rast depozitov zaradi večje privlačnosti varčevanja," so še sporočili iz srbske centralne banke.
Narodna banka Srbije prav tako ne pričakuje sprememb v strukturi depozitov, zlasti glede varčevanja in obsega vezanih vlog.
Hrvaška: Razmere v gospodarstvu imajo posledice na vseh ravneh
V zadnjih desetih letih so se vloge državljanov in podjetij v hrvaških bankah povečale za 40 odstotkov, z 38,2 milijarde evrov ob koncu leta 2011 na 53,1 milijarde evrov ob koncu aprila letos.
Če pri tem upoštevamo še gospodarsko rast - bruto domači proizvod je v tem obdobju skočil s 44,8 milijarde evrov na 57,3 milijarde evrov -, je pričakovana tudi rast depozitov. V tem obdobju je prišlo do velikih sprememb pri vrsti depozitov pri bankah. Ob upoštevanju razmer na finančnih trgih je takšen trend pričakovan, vendar hkrati opozarja na dejstvo, da razmere v gospodarstvu vplivajo na obnašanje državljanov in podjetij.
Konec leta 2011 je bilo kar 77 odstotkov vseh depozitov vezanih. Pregovorno so vezane vloge zagotavljale višje obresti od vlog na vpogled, zato je tudi večina državljanov svoj denar hranila na vezanih depozitih. Na tako imenovanih transakcijskih računih, torej žiro računih in tekočih računih, je bilo takrat 15 odstotkov vseh depozitov, preostanek pa v klasičnih varčevalnih oblikah.
Kot so iz leta v leto padale obrestne mere, na splošno na trgu in seveda tudi v bankah, so vezane vloge postale vse manj privlačne za plemenitenje denarja prebivalcev.
Ob koncu aprila letos so vezani depoziti predstavljali le 25 odstotkov vseh depozitov. Na drugi strani se je delež na transakcijskih računih povečal celo na 70 odstotkov, obseg klasičnega varčevanja, že tako majhen, se je še zmanjšal. Takšen trend govori v prid trditvam, da tako državljani kot tudi podjetja na Hrvaškem v zadnjih desetih letih niso našli prave alternative vezanim bančnim vlogam.
Potencialno višji donosi od štirih do pet odstotkov, kolikor je bila nekoč obrestna mera, danes niso tako lahko realizirani. Kljub izjemnemu trudu finančne industrije, ki državljane že dlje časa nagovarja, naj svoj denar premestijo v denimo investicijske sklade ali druge oblike vlaganj, kjer bi dobili več od simbolične vsote na tekočih računih ali vlogah na vpogled, se to več kot očitno ni zgodilo.
Sevena Makedonija z najmanj depoziti v regiji
Severna Makedonija ima najmanj depozitov v regiji Adria tako v absolutni številki kot deležu v bruto domačem proizvodu. Banke v tej državi so imele konec maja letos vezanih depozitov za 7,3 milijarde evrov. Levji delež depozitov v makedonskem bančnem sektorju imajo državljani, in sicer 67,1 odstotka. Delež depozitov v obsegu celotne ekonomije znaša 63 odstotkov.
Letos so banke zabeležile padec depozitov državljanov za 3,1 odstotka v primerjavi s koncem lanskega leta. Padec depozitov podjetij v prvih petih mesecih letošnjega leta gre pripisati predvsem rasti cen energentov, ki izjemno povečuje njihovo tekočo porabo.
Gibanje bančnih depozitov so letos zaznamovali rusko vojaško posredovanje v Ukrajini in motnje v dobavnih verigah, ki so vplivali na ceno končnega produkta po svetu in tudi v Makedoniji.
Bloomberg
Ti dogodki so povzročili znižanje depozitov v prvih mesecih leta, situacija pa se je stabilizirala v aprilu in maju. Narodna banka Republike Makedonije, centralna banka v Skopju, ocenjuje, da bodo konec tega leta depoziti letno zrasli za pet odstotkov, trend pa naj bi se pospešil v prihodnjih dveh letih, ko se pričakuje povprečna rast 7,5 odstotka oziroma ponovna rast na raven iz leta 2021.
Centralna banka opozarja na škodljivost špekulacij
Glavni problem pri tem vprašanju je škoda za centralno banko, komercialne banke in na koncu tudi za državljane, ki jo povzročajo pogoste špekulacije pri tečaju makedonskega denarja v primerjavi z evrom.
Marca letos so nekateri državljani zaradi psiholoških učinkov dvignili svoje depozite pri bankah, čeprav zneski niso bili veliki, učinek pri bankah pa kratkotrajen. Tako je Makedonija že aprila beležila rast depozitov.
Centralna banka v Skopju je že večkrat poudarila, da je pri odločanju nujno upoštevati objektivne informacije in se ne zanašati na škodljive špekulacije.
Narodna banka Republike Makedonije v prihodnje pričakuje, da se bodo obrestne mere za varčevanje višale, predvsem zaradi zajezitve inflacije. Povprečna obrestna mera na depozite v maju je bila 0,67 odstotka. Banke so že zabeležile majhen porast depozitov, in sicer za 0,76 odstotka, kar je posledica višanja obrestnih mer centralne banke.
.webp){kind=icon}
