Svetovni trg državnih obveznic bo v prihodnjem obdobju zaznamoval pristop vlagateljev do različnih tveganj, kot so možnost vse višje inflacije in dramatičnega krčenja gospodarstva oziroma recesije ter morebitni dodatni geopolitični pretresi, pravi glavni ekonomist Bloomberg Adria Andrej Knez.
Slovenija se s svojimi obveznicami ne uvršča med tako imenovane ranljive države, kot sta Italija in Grčija, ampak velja za varno naložbo med evrskimi državami. Slovenija ima najvišje bonitetne ocene med državami regije Adria, kar pomeni, da so imetniki državnih obveznic bolj gotovi, da bodo vloženi denar dobili nazaj.
Prva obveznica v samostojni Sloveniji
Prva obveznica v samostojni Sloveniji je bila izdana januarja 1993 z dospetjem leta 2000, so pojasnili na Ministrstvu za finance v Ljubljani. Obveznica je bila denominirana v predhodniku evra, sistemu ECU, glavnica je bila izplačana v višini 28 milijonov evrov, vendar so izplačila potekala v takratni slovenski valuti tolarju.
Obveznica za nadaljšo ročnostjo 60 let v višini 500 milijonov evrov je bila izdana januarja 2021. Tudi to je dokaz zaupanja institucionalnih vlagateljev v Slovenijo.
Kadar vlagatelji želijo preveriti tveganost Slovenije in drugih držav, se ponavadi osredotočijo na desetletno referenčno obveznico. Obveznica Republike Slovenije, ki zapade marca 2032, je najvišjo raven dosegla 14. junija, ko je njena donosnost poskočila na 2,77 odstotka, kažejo podatki Bloomberga. V ponedeljek je bila donosnost na ravni 2,27 odstotka.
Običajno se zakladništvo finančnega ministrstva v Ljubljani na trg odpravi januarja, ko so za takšne transakcije razmere menda najbolj ugodne. Prva večja obveznica do zapadlosti dospe konec marca prihodnje leto. Kot pravi Blaž Hribar, v prihodnjih mesecih ni potrebe po obsežni izdaji državnih obveznic.
"V prihodnje pričakujem zmeren pritisk na višanje nivoja obrestnih mer zaradi pričakovanja, da bo inflacija trajnejša in trdovratnejša kot pričakujejo številni," je v odgovoru na vprašanje Bloomberg Adria pojasnil Hribar, ekonomist in član uprave Pokojninske družbe A v Ljubljani.
"Glavni razlog za to vidim v vse jasnejših znakih sprožitve vala rasti plač in plačnih zahtev s ciljem uskladitve kupne moči plače z inflacijo. Protiutež inflaciji postavlja ekstremna energetska draginja, ki na gospodarstvo deluje močno zaviralno in tako sproža stagflacijska pričakovanja ter posledično niža potrebo po višanju obrestnih mer centralnih bank. Nivo obrestnih mer slovenskih državnih obveznic je podobno kot usoda gospodarske rasti Evrope močno odvisen od cene plina in električne energije v Evropi."
Hribar ob tem opozarja, da bi se utegnila Slovenija vendarle zadoložiti "na zalogo" predvsem zaradi tveganja oziroma bojazni pred napovedanim začetkom dvigovanja obrestnih mer s strani Evropske centralne banke.
Hrvaška: Kaotične razmere ob izdaji prvih obveznic
Hrvaška je z izdajo obveznic začela precej zgodaj, a tudi precej kaotično. V prvem delu 90. let prejšnjega stoletja je država izdajala razne obveznice, ki so bile prvenstveno posledica neurejenih odnosov v gospodarstvu tistega obdobja in so imele točno določen namen. Tako je Hrvaška izdala obveznice za staro devizno varčevanje, potem t. i. velike obveznice, s katerimi so podjetja poravnavala dolgove do bank, obveznice za obnovo ali denimo tiste za sanacijo bank.
Bolj konkretno ustvarjanje trga pravih obveznic se je začelo v drugem delu 90. let. Prvi dve izdaji na mednarodnem trgu sta se zgodili konec julija 1996. V tem obdobju so izdali tudi dve dolarski obveznici londonskemu klubu v skupni vrednosti 1,46 milijarde dolarjev in ročnosti deset in 14 let.
Ti obveznici sta zamenjali hrvaški del jugoslovanskega dolga londonskemu klubu upnikov. Za tem sledijo sporadične izdaje za splošno financiranje države.
Cenejše zadolževanje v tujini kot doma
Relativno hitro po dolarskih obveznicah londonskemu klubu je konec leta 1996 Hrvaška izdala evro-kunske obveznice. Polovica dvoletnih obveznic v višini 300 milijonov kun je bila prodana na domačem, polovica pa na tujem trgu.
Danes sta kar dve tretjini skupnega dolga države, ki je konec marca znašal 342,5 milijarde kun, v obveznicah. V domačih izdajah je 45 odstotkov dolga, dodatnih 21 odstotkov pa se nahaja v obveznicah, izdanih na tujih trgih.
V prvem desetletju novega tisočletja je postalo za Hrvaško zadolževanje v tujih valutah cenejše kot v kunah, z upadom tveganja pa se je nato pocenilo vse.
Takšen trend najbolje ilustrirajo podatki Hrvaške narodne banke o gibanju donosnosti. Donosnost do dospetja obveznice v evrih leta 2004 je bila okoli pet odstotkov, lani pa je bila donosnost manj kot odstotek.
Članstvo v EU in še v evrskem območju
Podobna je situacija s kunskimi obveznicami. Če so imele petletne obveznice leta 2003 donosnost do dospetja višjo od šestih odstotkov, je bila ta lani nižja celo od 0,1 odstotka.
Razmere so se zaradi številnih dejavnikov v zadnjih dveh letih poslabšale. Negotovosti v svetovnih financah je najprej botrovala pandemija, nato se je zaostrila z ruskim napadom na Ukrajino, pregovorno olje na ogenj pa zadnje tedne doliva še vse višja inflacija.
Za vse nižje tveganje in nižje stroške zadolževanja se Hrvaška lahko zahvali predvsem članstvu v Evropski uniji, saj jo vlagatelji dojemajo kot varno državo. Profila tveganja hrvaško članstvo v evrskem območju ne bo bistveno spremenilo; kot je videti zadnje dni, niti nenaden odstop finančnega ministra ne pušča sledi na ceni državnih obveznic.
Obseg trgovanja s srbskimi obveznicami je relativno majhen
Srbski trg državnih obveznic je še vedno dokaj nerazvit, upravljanje z dolgom na trgih v razvoju pa pomeni večje in bolj zapleteno tveganje pri upravljanju z državnim portfeljem dolga in strategiji financiranja kot na razvitih trgih.
V večini držav so državne obveznice instrumenti nizkega tveganja in visoke likvidnosti z dobro razvito tržno infrastrukturo. Srbija je še daleč od tega.
Obseg trgovanja z obveznicami je relativno majhen in interes vlagateljev za srbske vrednostne papirje je letos še upadel. Pri tem si Narodna banka Srbije, torej centralna banka, prizadeva, da ne bi pretirano zaostrila denarne politike, čeprav je referenčno obrestno mero dvignila na raven 2,75 odstotka. Za centralno banko je pomemben tudi cilj ohranjanja tečaja dinarja, da ne bi prišlo do problemov s srbskimi vrednostnimi papirji. Če bi dinar izgubil preveč vrednosti, bi se to poznalo tudi na donosnosti prihodnjih izdaj državnih obveznic.
Obveznice za staro devizno varčevanje
V 80. letih prejšnjega stoletja so banke v takratnem socialističnem režimu odločitve sprejemale po politični in ne po ekonomski liniji. Že v začetku 90. let je tako postalo prepozno za imetnike depozitov, da bi razpolagali s svojimi prihranki. Banke so sprva omejile izplačila, potem pa jih povsem ustavila. Ker niso bile zmožne rešiti takšne situacije, so oblasti objavile moratorij na državni dolg do vseh zasebnih vlagateljev, ki se je nanašal na staro devizno varčevanje.
Vsota neplačanega dolga je takrat znašala šest milijard nemških mark. S temi obveznicami se trguje še danes.
Srbija je 19. avgusta 2002 izdala obveznice v višini 4,2 milijarde evrov, kolikor je znašal dolg države do imetnikov depozitov starega deviznega varčevanja.
Ustanovna skupščina jugoslovanskega trga kapitala, ki se mu je pridružilo 32 največjih bank z ozemlja nekdanje skupne države, je bila leta 1989. Beograjska borza in komisija za vrednostne papirje sta bili ustanovljeni leto kasneje.
Počasen razvoj kapitalskega trga
Centralni depotni in klirinški register vrednostnih papirjev je z delom začel leta 2001, in sicer v sklopu centralne banke, tj. Narodne banke Srbije. Register vsebuje evidence finančnih instrumentov in beleži lastništvo prve izdaje obveznic starega deviznega varčevanja državljanov. Zatem so namen registra razširili na evidentiranje vseh izdanih finančnih instrumentov, lastnikov teh instrumentov ter objavljanje kliringa in saldiranja finančnih instrumentov in denarja na temelju trgovanja s finančnimi instrumenti.
Srbija je leta 2019 na mednarodnem trgu kapitala izdala prvo državno obveznico v evrih v višini milijarde evrov, ki zapade leta 2029 in kotira na londonski borzi. Finančni minister Siniša Mali je na začetku leta napovedal, da se Srbija letos ne bo zadolževala na tujih trgih, ampak samo na domačem.
Od začetka leta je Srbija izdala za 1,2 milijarde dinarjev obveznic, medtem ko je v celotnem lanskem letu izdala za 1,3 milijarde evrov obveznic.
Javni dolg Srbije je trenutno na ravni 52,4 odstotka bruto domačega proizvoda.
Srbija si prizadeva, da bi spremenila dolgoročno strukturo ročnosti svojih obveznic, da bi kratkoročni dolg spremenila v dolgoročnega. Takšna poteza bo stabilizirala javni dolg in pritegnila tuje vlagatelje. Tudi zato je Srbija letos prvič izdala dolgoročne 20-letne obveznice, potem pa še 25-letno in 30-letno obveznico.
Obveznice v Bosni in Hercegovini izdajajo regionalne vlade
Kapitalski trg v Bosni in Hercegovini je na izjemno nizki ravni, podobo pa še slabša stanje visoke inflacije. Ko inflacija dosega letno raven 14 odstotkov, bi morali vlagateljem ponuditi še višjo donosnost na državne obveznice, da bi bile te zanje zanimive.
Toda za Bosno in Hercegovino je to neizvedljivo, če vemo, da je inflacija prehodne narave, obveznice pa ostajajo.
Najpomembnejša akterja na obvezniškem trgu sta vladi entitet, torej Republike Srpske in Federacije Bosne in Hercegovine. Njihove izdaje nimajo jasne strategije in vloge v smislu financiranja infrastrukturnih projektov, temveč se z novimi izdajami večinoma poplačujejo izdaje starejšega datuma.
Sekundarni trg je slabo razvit
Edini kupci teh vrednostnih papirjev so banke v državi, ki na takšen način ob pomanjkanju izdanih kreditov višek likvidnosti porabijo za nakup obveznic.
Kot je pojasnil glavni analitik Bloomberg Adria Andrej Knez, so vhodni pritiski na donosnosti in marže nekaterih obveznic nekoliko popačeni zaradi slabe likvidnosti, kar velja prav za primer Bosne in Hercegovine. Inflacijski pritiski zaradi vojne v Ukrajini so pri vlagateljih sprožili odpor do tveganih naložb, kar je še zvišalo donosnost nekaterih vrednostnih papirjev, pravi Knez. In prav odpor do tveganja bo v prihodnje prevladoval na svetovnih trgih.
Sekundarni trg obveznic v Bosni in Hercegovini na splošno ni dobro razvit. Gre za izjemno nizke vsote pri dnevnem trgovanju tako na ravni entitet kot celotne Bosne in Hercegovine.
Ekonomist Admir Čavalić meni, da so v Bosni in Hercegovini obstajali vrhunci na sekundarnem trgu pred finančno krizo, ki si nikoli več ni povsem opomogel.
Po kakšni ceni se je pripravljena zadolžiti Severna Makedonija?
Fiskalne oblasti v Severni Makedoniji veliko upanja polagajo v razvoj domačega kapitalskega trga v razmerah, ko se zaostrujejo pogoji kreditiranja in se višajo obresti na izdajanje državnih obveznic na mednarodnih trgih.
Denar bo vlada v Skopju vsekakor potrebovala, predvsem da se popolnijo luknje vse večjega proračunskega primanjkljaja in refinancira javni dolg, čigar mejo so še med pandemijo postavili na 60 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Prostor za razvoj vsekakor je, drugo vprašanje pa je, kakšno bo zanimanje domačih in tujih vlagateljev in po kakšni ceni se je Severna Makedonija pripravljena zadolžiti.
Prva dražba z državnimi vrednostnimi papirji v Makedoniji je bila dražba trimesečnih trezorskih zapisov januarja 2004.
Od takrat je država napredovala pri povečanju ponudbe trezorskih zapisov in dolgoročnih obveznic za primarni trg.
Severna Makedonija je tako pred štirimi leti prvič izdala državne obveznice s 30-letno ročnostjo, kar se je pokazalo kot dobra poteza, saj je vlagatelje lahko pritegniti, če je vsota dovolj velika. Država danes izdaja obveznice z devizno klavzulo in brez nje. Ob tem so najbolj pogoste dražbe 12-mesečnih trezorskih zapisov. Finančno ministrstvo v Skopju je tako leta 2021 izvedlo 47 dražb, od tega 23 za 12-mesečne trezorske zapise, ostale pa za državne obveznice z ročnostjo od dveh do 15 let.
Obveznice večinoma v domači valuti
Zanimivo je, da se povečuje interes vlagateljev za trgovanje z državnimi vrednostnimi papirji na sekundarnem trgu. Ob koncu junija je imela Makedonija izdane državne obveznice v višini 148,7 milijona makedonskih denarjev oziroma 2,4 milijona evrov.
Lani se je precej povečala donosnost na makedonske državne obveznice, ki se je v povprečju gibala od 0,5 do 2,5 odstotka. Med največjimi vlagatelji oziroma lastniki makedonskih državnih obveznic so komercialne banke, čeprav delež drugih podjetij in lastnišvo fizičnih oseb nista znana.
Marca lani je Severna Makedonija izdala osme evroobveznice na mednarodnem trgu kapitala v višini 700 milijonov evrov z najnižjo obrestno mero 1,625 odstotka in ročnostjo sedem let. Na mednarodnem trgu je mogoče trgovati s prej izdanimi makedonskimi evroobveznicami, katerih donosnost se giblje od 1,39 do 2,72 odstotka.
Danes zaradi novih globalnih tokov in številnih negotovosti makedonska vlada lahko samo sanja, da bi dobila toliko denarja po tako nizki ceni.
Tudi zato v novi strategiji upravljanja javnega dolga ministrstva za finance lahko najdemo podatek, da se bo država osredotočila na izdajanje vrednostnih papirjev v domači valuti, hkrati pa razmišljajo tudi o izdaji "razvojne obveznice", katere donosnost bi bila vezana na stopnjo inflacije, sredstva pa bi bila uporabljena za razvojne projekte. Severna Makedonija načrtuje tudi "zeleno obveznico", s katero bi financirali okolju prijazne projekte, in "projektne obveznice" kot alternativni način financiranja infrastrukturnih projektov.