.webp){kind=icon}
Hrvaška bi zaradi ugodnih ocen glede pripravljenosti na uvedbo evra prihodnje leto lahko kmalu dobila višjo bonitetno oceno agencije Moody’s Investor Service.
Hrvaška ima pri tej agenciji trenutno oceno Ba1, kar je ena raven pod investicijsko kategorijo, so z newyorškega podjetja Moody’s v petek pojasnili v sporočilu za javnost. Agencija bi lahko dvignila oceno Hrvaške za dve stopnji na Baa2.
Hrvaška je 17. junija prejela pozitivno oceno finančnih ministrov evrskega območja in priporočilo, naj 1. januarja prevzame evro. Ugodne ocene o izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev o inflaciji, dolgu in stabilnosti valute je pred tem naša soseda dobila tudi od Evropske centralne banke in Evropske komisije.
Preberi še
Slovenija ima najvišjo bonitetno oceno v regiji
S&P Global, ki je potrdil oceno Slovenije, je ena od glavnih agencij za podeljevanje bonitetnih ocen.
13.06.2022
Pozitivni učinki prehoda na evro
Hrvaški prehod na evro bo imel po mnenju agencije Moody’s izjemno pozitiven vpliv na hrvaško kreditno oceno. Med pomembnimi kriteriji so izpostavili dejstvo, da se bo hrvaški dolg v tujih valutah zmanjšal s sedanjih 70 odstotkov na skoraj ničlo, saj je večina hrvaškega dolga v evrih. To bo imelo pozitivne učinke na fiskalno moč vlade v Zagrebu, ki jo vodi Andrej Plenković, saj bo odpravljeno tveganje dviga javnega dolga v primerjavi z bruto domačim proizvodom v primeru devalvacije.
Hkrati se znatno zmanjšuje tveganje financiranja Hrvaške. Fiskalna moč je eden od štirih kriterijev, ki jih Moody’s upošteva pri ocenjevanju kreditne sposobnosti suverenih držav.
Bloomberg
Hrvaško gospodarstvo je že dlje časa tesno povezano z evrskim območjem. Centralna banka, ki jo vodi guverner Boris Vujčić, je precej dosledno upravljala menjalno razmerje med kune in evrom. V agenciji Moody’s pričakujejo, da bo prehod na evro okrepil hrvaško gospodarstvo v srednjeročnem obdobju z zmanjšanjem vseh vrst stroškov in odpravo valutnih tveganj v transakcijah med Hrvaško in evrskim območjem, ki že zdaj zajema več kot polovico hrvaškega izvoza in uvoza.
Če bo treba, bo ECB pomagala Hrvaški
To naj bi v prihodnje spodbudilo še tesnejšo ekonomsko povezanost in pritegnilo tuja vlaganja, kar bo dolgoročno dvignilo gospodarski potencial Hrvaške.
Sprejem evra kot domače valute bo zmanjšal valutno tveganje za bančni sektor, obenem pa bo pozitiven signal za vladno likvidnost in zunanjo ranljivost.
Kot članica evrskega območja bo Hrvaška uživala tudi prednosti programov podpore Evropske centralne banke, kot so odkupi državnih obveznic, ki jih je ECB prvič uvedla leta 2015.
