V katerih valutah so zadolžene države regije Adria

Zadolževanje držav se že nekaj časa draži – tudi v regiji Adria. Zaradi naraščanja obrestnih mer države razpršujejo vire financiranja državnega dolga, vse bolj privlačne so tudi geografsko bolj oddaljene valute, kot sta kitajski juan in japonski jen. Kljub temu še vedno v deležu dolga prednjačita ameriški dolar in evro. Preverili smo, v katerih valutah so zadolžene države regije Adria in vzhodne Evrope.

Zahtevana donosnost na slovenske desetletne obveznice je trenutno pri 3,22 odstotka, kar je 172 bazičnih točk višje kot pred 12 meseci. Prav tako se draži zadolževanje naših južnih sosedov, kjer je zahtevana donosnost v 12 mesecih zrasla za 150 bazičnih točk, na 3,78 odstotka. 

Slovenija je članica območja evra in se financira skoraj izključno v skupni valuti. Zgolj 1,7 odstotke vsega dolga je namreč denominiranega v dolarjih, pa še ri tem gre za dve obveznici, ki zapadeta letos oziroma prihodnje leto. Kot edina država v regiji Adria pa razmišlja o tem, da bi se zadolžila na Japonskem. Hrvaška ima v dolarjih denominiranega skoraj 17 odstotkov dolga, preostanek pa v evrih. Srbi imajo več kot polovico dolga denominiranega v evrih, skoraj petino v ameriških dolarjih, preostanek pa v srbskih dinarjih. 

Najbolj razpršeno glede virov je financiranje madžarskega dolga, pri čemer je večina (75 odstotkov) dolga v lokalni valuti, četrtina v ameriških dolarjih, 12,5 odstotka v evrih, manj kot odstotek v japonskih jenih, zgolj 0,4 odstotka dolga pa imajo v kitajskih juanih. V zadnjih letih je bila le Madžarska med državami vzhodne Evrope dejavna pri upravljanju z dolgom v jenih, saj se je dvakrat zadolžila v enakovrednem skupnem znesku okoli 950 milijonov evrov – septembra 2020 in februarja 2022. 

"Glede na višino dolga, ki zapade naslednje leto, ocenjujemo, da bodo potrebe po zadolževanju držav regije Adria od štiri do 15 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP)," so ob koncu leta 2022 ocenili analitiki Bloomberg Adria. Pri tem dodajajo, da bodo države regije Adria primarno iskale denar na globalnih trgih, za vlagatelje pa bodo privlačnejše obveznice s krajšo ročnostjo, saj se bodo v nestanovitnih razmerah izogibali prevzemanju dolgoročnega tveganja.

Vlada ali podjetje se zadolži v tuji valuti iz različnih razlogov. Napogosteje lahko tuji posojilodajalci ponudijo ugodnejše pogoje, a s tem prihaja tudi določeno tveganje. Ker je tuji dolg na splošno denominiran v valuti države izdajatelja, ne pa v valuti posojilojemalca, je lahko v primeru oslabitve gospodarstva države posojilojemalk odplačevanje takšnih dolgov še težje.

Skoraj ves dolg evropskih držav denominiran v evrih

Kot kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat, je imelo 18 držav članic EU od 27 v letu 2021 ves ali skoraj ves (več od 99 odstotkov) dolg po nominalni vrednosti denominiran v nacionalni valuti (evrih). Med državami evroobmočja le v Nemčiji več kot odstotek dolga države ni bil denominiran v evrih.

V Belgiji, Estoniji, na Irskem, Cipru, v Litvi, Luksemburgu in na Finskem je bil ves javni dolg denominiran v evrih. Na Portugalskem, Malti, v Franciji, Latviji, Španiji, na Slovaškem, Nizozemskem, v Sloveniji, Italiji, Avstriji in Grčiji (v padajočem vrstnem redu) je bil v evrih denominiran delež, višji od 99 odstotkov celotnega bruto dolga centralne države. Nemčija je poročala o 97,6-odstotnem deležu.

Kako je v državah zunaj evroobmočja? Na Danskem je 97,1 odstotka dolga v danskih kronah, na Češkem 92,8 odstotka v čeških kronah, na Švedskem 82,9 odstotka v švedskih kronah, Poljska ima 77,9 odstotka dolga v poljskih zlotih in Madžarska 77,6 odstotka v madžarskih forintih.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar