Na Hrvaškem pričakujejo rekordno turistično sezono – tako z vidika števila gostov kot z vidika stroškov. Pri tem se naši južni sosedje soočajo z dvema glavnima izzivoma v zvezi s poletno turistično sezono, in sicer cenovno politiko in pomanjkanjem sezonskih delavcev.
Podatki hrvaškega statističnega urada kažejo, da so bile cene restavracij in hotelov februarja na medletni ravni na Hrvaškem višje za 18,5 odstotka. Stopnja letne inflacije je februarja znašala 12 odstotkov. Z vstopom v schengensko območje in prevzemom evra naj bi cene turistične ponudbe pri naših južnih sosedih zrasle še bolj – a ne povsod.
"Elastičnost povpraševanja po hotelih s štirimi in petimi zvezdicami je majhna. To so gostje, ki niso občutljivi na ceno – če se odločijo dopustovati v petzvezdičnem hotelu na Malem Lošinju, bodo šli na Mali Lošinj ne glede na ceno," za Bloomberg Adria pojasnjuje Marko Čižmek, član uprave podjetja Valamar Riviera, ki se na Hrvaškem ponaša z okoli 20 tisoč turističnimi posteljami. Za nočitev v petzvezdični Valamarjevi suiti boste julija odšteli dobrih 600 evrov, za sobo v štirizvezdičnem hotelu pa okoli 300 evrov.
Preberi še
Življenje brez meja
Brisanje meja ima mogočen simbolni naboj, a brez dvoma tudi dejanske koristi za gospodarstvo in kakovost vsakdanjega življenja običajnih ljudi.
23.01.2023
Turizem: 'Stroški so visoki, a trg višjih cen ne bi prenesel'
Nastanitve višjega cenovnega ranga za jesenske počitnice že skoraj razprodane.
25.10.2022
Hrvaška turistični biser regije, koliko zaostajajo druge države
V letošnji poletni sezoni – od junija do septembra – se je število turističnih prihodov in prenočitev v regiji Adria na letni ravni močno povečalo.
23.11.2022
Euromonitor: Turisti letos na široko odprli denarnice
Število mednarodnih potovanj naj bi se v naslednjem letu povečalo za 40 odstotkov.
14.12.2022
Kar velja za eno podjetje, pa ne velja nujno za celotno panogo. Manj manevrskega prostora za dvig cen naj bi imeli ponudniki v t. i. 'zimmerfrei' segmentu, ki predstavlja 62 odstotkov vseh nočitvenih kapacitet na Hrvaškem. "Nesegmentirani in nediferencirani ponudniki dvo- ali trizvezdične ponudbe imajo nelojalne goste, ki so občutljivejši na ceno," ocenjuje Čižmek.
Previsoke cene nastanitev v tem segmentu skrbijo tudi Borisa Žgombo iz združenja turističnih agencij pri Hrvaški gospodarski zbornici (HGK). Skrbi ga, da bi cenovno občutljivi gostje odšli na počitnice v druge države. Za Hrvatski radio je v začetku meseca dejal, da je "Hrvaška zelo priljubljena destinacija", vendar "ima konkurenco, ki se bori z nizkimi cenami, zato si lahko tisti, ki so rezervirali Hrvaško, v zadnjem trenutku premislijo, če je njihov edini motiv finančni".
Enak strah pred poletno sezono goji tudi Barbara Marković iz hrvaškega združenja družinskih nastanitev. Ocenjuje sicer, da bo leto za hrvaško turistično industrijo vsaj tako uspešno, kot je bilo leto 2019, obstaja pa tveganje. "Cene nam res narekujejo gostje. Bojim se, da imajo konkurenčne države precej nižje cene kot mi,"izpostavlja.
Medtem pa naraščajo stroški ponudnikov, ki jih lahko nekateri pokrijejo s podražitvami, nekateri pa jih bodo morali pokriti na račun nižjega dobička. Višje stroške energije, hrane in dela – ki bodo po Čižmekovem mnenju letos rekordni – bodo v podjetju Valamar Riviera sicer uspeli prevaliti na goste, vseeno pa hrvaške turistične ponudnike čaka obdobje nižjih marž, meni Čižmek. "35-odstotna marža je preteklost," pravi.
Član uprave Valamar Riviere je prav tako mnenja, da vstop Hrvaške v schengensko območje ne bo vplival na strukturo turističnih gostov.
Pomanjkanje sezonskih delavcev
Hrvaška letos potrebovala okoli 60 tisoč sezonskih delavcev, od tega do 25 tisoč domačih delavcev in okoli 35 tisoč delavcev iz držav zunaj Evropske unije (EU), za katere je treba izdati delovna dovoljenja, za Bloomberg Adria našteva Veljko Ostojić, direktor Hrvaške turistične zveze (HUT). "To je deset odstotkov več od števila dovoljenj, ki so bila izdana lani," je dodal.
Po Ostojićevih navedbah naj bi plače turističnih delavcev na Hrvaškem v zadnjih dveh letih zrasle za več kot četrtino, kljub temu pa hrvaški delavci v iskanju boljšega plačila odhajajo na zahod. Tako pomanjkanje delovne sile postaja eden največjih izzivov hrvaškega turizma.
Hrvati so se reševanja kadrovske stiske lotili z pohitritvijo postopka za pridobivanje delovnih dovoljenj za tujce. "Tudi letos se pilotno izvaja projekt, ki omogoča, da se delovna dovoljenja za tuje delavce, ki so že delali na Hrvaškem in so opravili celotno proceduro, izdajo v dveh do treh tednih," pojasnjuje Ostojić. "To bo bistveno pospešilo postopek, ki je v preteklih letih trajal od dva do tri mesece." Zanašajo se tudi na domače študente in upokojence.
Žgomba opozarja, da bo imela Hrvaška to sezono problem s kakovostjo, ne kvantiteto delovne sile. "Kakovost kadra nam že nekaj časa pada – in tako bo tudi v prihodnje. Borimo se za kvantiteto, imamo pa natakarje, ki ne poznajo niti osnov."
Profil najbolj iskanih kadrov je sicer iz leta v leto večinoma podoben in ne glede na spol zajema hišne pomočnice, natakarje in pomočnike natakarjev, kuharice in sobarice.
S pomočjo Danijele Polonijo in Igorja Ilića.