Preteklo leto je bilo za hrvaškega premierja Andreja Plenkovića in njegovo vlado zelo uspešno. Hrvaško gospodarstvo je solidno okrevalo po pandemiji, bonitetna ocena države je rasla, turistična sezona je bila zelo dobra, kot pika na i pa je prišel še sprejem v evroobmočje in schengen.
"To je leto, ko dostavljamo rezultate," je lani pogosto ponavljal v medijih, poleg schengna in uvedbe evra pa je še posebej izpostavljal gradnjo Pelješkega mostu in dva paketa pomoči državljanom v vrednosti 26 milijard kun (3,45 milijarde evrov), ki ju je vlada uvedla kot odgovor na krizo zaradi vojne v Ukrajini in naraščajoče inflacije.
"Pridružujemo se klubu 15 držav na svetu, ki so v Natu, Evropski uniji (EU), schengnu in evroobmočju. Ti dve globlji integraciji sta najotipljivejši v smislu koristi za državljane in gospodarstvo," je poudaril Plenković. Gradnja terminala za utekočinjeni plin (LNG) na Krku se mu zdi izjemno pomemben korak za hrvaško energetsko stabilnost in trajnost.
Ni pa vse tako pravljično, kot trdi Plenković. Največji madež v njegovi vladi je neverjetno počasna in neučinkovita obnova potresno prizadetih območij Banije, kjer ljudje že tretjo zimo čakajo v kontejnerjih za "začasno" namestitev.
Praktično stalne so tudi korupcijske afere, zaradi katerih je premier skoraj popolnoma spremenil prvotno sestavo svoje vlade.
Vse to pa njemu in njegovi stranki HDZ ne povzroča prevelike politične škode. Njihove ocene v anketah so stabilne in celo rastejo, medtem ko je opozicija v popolnem razsulu. Leto 2022 je bilo torej za predsednika hrvaške vlade dobro leto, kaj bo prineslo leto 2023, pa bomo šele videli.
.webp){kind=icon}