Zakaj ob vsem, kar vemo, nismo vsi bogataši?

Kako to, da ob poplavi razmeroma preprostih nasvetov o tem, kako zaslužiti denar, nismo vsi bogataši? 

Želite vedeti, kako zaslužiti denar na borzi? Berem izvrstno knjigo Invested: How Three Centuries of Stock Market Advice Reshaped Our Money, Markets, and Mind, čudovito delo petih predanih akademikov, ki pokriva 300 let objavljenih naložbenih nasvetov. To zajema celo kopico knjig. Toda če jih prelistate le nekaj, boste ugotovili, da pod različnimi naslovi in v različnih oblikah večinoma dajejo enake in precej dobre nasvete. Nasvete, ki bi jih morali upoštevati tako danes kot tudi v 18. stoletju. 

Žanr je leta 1761 ustvaril Thomas Mortimer s svojim "pionirskim" vodnikom po trgu Every Man His Own Broker, v katerem se je poigraval s priljubljeno idejo, da so strokovnjaki precej precenjeni. Omenjeno delo je sledilo priljubljenim publikacijam z nasveti, kot sta Every Man His Own Doctor in Every Man His Own Lawyer. Mortimerjevo delo je pri bralstvu naletelo na dober odziv: Knjiga je bila uspešnica, "ki je v nekaj več kot 12 mesecih doživela pet izdaj", piše v knjigi Invested. 

Mortimerjev uspeh se v retrospektivi zdi logičen (le kdo si ne želi izvedeti, kako obogateti?), saj je povzročil poplavo podobnih publikacij. Tako je na primer knjiga Thomasa Fortuna Epitome of the Stocks and Public Funds, prvič objavljena leta 1796, do leta 1856 doživela 17 izdaj. Na začetku 19. stoletja je razcvet delniškega trgovanja ustvaril nova področja za finančne pisce; v Združenih državah Amerike (ZDA) in Združenem kraljestvu so tako v velikem številu izhajale brošure z nasveti o rudarskih in železniških delnicah. A Short Sure Guide to Railway Speculation je klasičen primer tega žanra. 

To je sprožilo pravi plaz tovrstnih publikacij, tako da jih je danes na deset tisoče. Toda delo Invested kaže na to, kako malo se je ta žanr spremenil. Od knjige Mosesa Smitha Plain Truths About Stock Speculation iz leta 1887 in Burtona G. Malkiela A Random Walk Down Wall Street (ki je izšla leta 1973) do dela Jima Cramerja Don’t Panic: How to Manage Your Finances and Financial Anxieties During and After the Coronavirus (2020) – osnovna sporočila so enaka. Za trge je značilna predvidljivost, ki jo lahko določimo s pomočjo znanosti. Zato lahko njihove premike izkoristite sebi v prid. Če upoštevate pravila, je vse skupaj prava mala malica. 

Kakšne zaključke torej lahko izpeljemo na račun minulih 300 let?   

1. Ko so obrestne mere visoke, so delniški trgi manj zanimivi kot takrat, ko so obrestne mere nizke. Zanimiva dinamika je porast števila knjig z nasveti v časih, ko so donosi nizki in depoziti posledično niso smotrne naložbe.  

2. Ohranite nizke stroške. Mortimer je že od prvega dne opozarjal, da borzni posredniki ne morejo "nobenemu gospodu dati iskrenega in objektivnega nasveta", poleg tega pa njihove provizije zmanjšujejo donose. Menil je, da bi lahko brez njih "ljudje prihranili pol milijona na leto". Danes se ta nasvet pojavlja v več sto knjigah o pasivnem investiranju, pri čemer je Little Book of Common Sense Investing Johna Bogla obvezno čtivo na tem področju. 

3. Zasledujte vrednost. William Fairman, avtor knjige The Stocks Examined and Compared iz leta 1795, je na primer želel, da bi njegovi bralci opravljali "prave nakupe".  Delo Benjamina Grahama The Intelligent Investor: The Definitive Book on Value Investing pa je prav to: ključna monografija o zasledovanju vrednosti pri investiranju. 

4. Razpršite naložbe. Beetonov Guide to Investing Money (1870) je zelo jasno povedal, da bi morali vlagatelji naložbe v obveznice razdeliti med turška, italijanska, španska, egiptovska in argentinska posojila (!), namesto da se osredotočajo samo na eno državo. Harry M. Markowitz je to idejo moderniziral v svoji klasiki s tega področja Portfolio Selection: Efficient Diversification of Investments. 

5. Predvsem pa razmišljajte dolgoročno in brzdajte svoja čustva. O tem piše Malkiel, ki povzema vseh 300 let pisanja na temo čustev in borznega vlaganja: "Na trgu ni težko zaslužiti denarja. Težko pa se je upreti  skušnjavi, da bi svoj denar zapravili za kratkoročno hitro obogatitev in špekulativne naložbe. To je zelo očitna lekcija, ki pa jo pogosto prezremo."

Toda vprašanje je naslednje: Zakaj nismo vsi bogati? 

Prav tako bi se lahko vprašali, zakaj nismo vsi ustanovili uspešnih podjetij ali zakaj nismo vsi čudovito vitki. Odgovor je podan v naslovu knjige Richarda Oldfielda o naložbah Simple But Not Easy. 

Vprašajte uspešnega finančnega založnika, kaj prodaja; če je iskren, ne bo rekel, da rešitve, ampak "upanje". Dobra novica je, da je zdaj pravi čas, če želite to upanje spremeniti v realnost. 

Prevedel Aleš Kovačič. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar