V dobi raznolikih in številnih medijev se zdi, da je podkast relativno hitro izstopil iz množice in našel svoje mesto. Ljubitelji podkastov to vedo, saj ta format za prenos mnenj in informacij obstaja že 20 let. Kljub temu pa podkasti svojo zasluženo priljubljenost dosegajo šele v zadnjem desetletju, saj se je v zadnjih šestih letih število poslušalcev in gledalcev podkastov skoraj podvojilo. Po uradnih podatkih Statiste so imeli podkasti leta 2019 na globalni ravni 275 milijonov poslušalcev, medtem ko je številka lani dosegla 505 milijonov.
Koliko moči ima podkast, dokazujejo tudi zadnje predsedniške volitve v ZDA. Številni strokovnjaki menijo, da je naklonjenost temu mediju pripomogla k zmagi Donalda Trumpa. Kandidati za predsednika so prvič raje gostovali v podkastih kot na televiziji, Trump pa je med svojo kampanjo nastopil v kar 14.
Čeprav le enkrat, je to prakso uporabila tudi trenutna predsednica Severne Makedonije Gordana Siljanovska Davkova, in sicer med svojo predsedniško kampanjo za volitve prejšnje leto.
Preberi še
Kako začeti podkast?
Kako najti svojo nišo v poplavi vsebin in koliko stane oprema za snemanje podkastov?
22.03.2024
A ko priljubljenost nekega izdelka raste, seveda raste tudi konkurenca. Enako se dogaja s podkasti. Število podkasterjev narašča vsak dan in zdaj lahko na platformah, ki generirajo podkaste, najdete res ogromno oddaj, ki se redno predvajajo – o različnih, skorajda vseh mogočih temah. Postavlja pa se vprašanje – ali interes za ustvarjanje vsebine podkastov izvira iz možnosti zaslužka ali želje po slavi? Morda sta razloga oba, morda pa tudi nekaj tretjega – na primer možnost javnega pripovedovanja zgodb, ki nimajo prostora v tradicionalnih medijih, ali delovanje v javnosti iz filantropskih razlogov za ustrezno izobraževanje o različnih temah.
Pot podkasta: od želje po pogovoru pred kamero do pametnih naprav poslušalcev
"agon podkasta je proces, ki zahteva veliko več kot snemanje in objavo," pravi naša sogovornica iz Severne Makedonije Teodora Cvetkovska, novinarka, ki je svoj projekt Anketa začela pred letom in pol. "Začne se z jasno idejo in konceptom – kaj želimo povedati, na kaj se osredotočimo in kateremu ciljnemu občinstvu želimo nekaj povedati oziroma sporočiti. Sledijo raziskava tem, produkcijske priprave (oprema, snemanje, montaža), izdelava vizualne identitete pa tudi strategija promocije in distribucije. Za dosego pravega občinstva sta ključni izgradnja skupnosti in doslednost v kakovosti in objavljanju," pojasnjuje Cvetkovska. Njen projekt Anketa ni le podkast, temveč tudi multimedijska spletna stran.
Depositphotos
"Ob podkastu smo se začeli ukvarjati tudi z reportažo, raziskovalnimi zgodbami in interaktivnimi medijskimi formati. Zavedamo se, da vsebina ne sme biti omejena le na zvok, zato smo začeli eksperimentirati z vizualnim novinarstvom – vključujoč kratke videoposnetke, multimedijske zgodbe in poglobljene intervjuje. Poleg tega smo spoznali, da mediji ne smejo biti zgolj pasiven kanal informacij – želimo, da Anketa postane tudi prostor za akcijo. Zato smo začeli organizirati dogodke – debate, projekcije, promocije knjig, panele z lokalnimi aktivisti in razprave, ki ustvarjajo skupnost na osnovi tem, ki jih obravnavamo. S temi dogodki postane medijski prostor, ki ga gradimo, dvosmeren – ne le da delimo zgodbe, temveč ustvarjamo priložnosti za neposredno izmenjavo idej in izkušenj s publiko," še poudarja Cvetkovska.
Da je proces zagona podkasta dolgotrajen, potrjuje tudi Marko Petrak, soustanovitelj najbolj priljubljenega in znanega podkasta glede na število naročnikov na YouTubu na Hrvaškem – Podcast Inkubator.
"Zgodba o našem podkastu se je začela leta 2015, ideja pa je bila ustvariti resen projekt s podkasti na Hrvaškem. Glede na to, da so bili podkasti takrat že sprejeti v ZDA in je bilo jasno, da gre za naslednjo veliko stvar v medijih, mi ni bilo jasno, zakaj takšni projekti še ne obstajajo pri nas," je povedal Petrak v pogovoru za Bloomberg Adria. Dodal je, da je kmalu spoznal, kako zapleten je ta projekt – prva epizoda je bila posneta šele marca 2017, od takrat pa se zgodba nadaljuje. Dodaja, da se na začetku ni zavedal, kako resna je ta ideja in koliko načrtovanja, finančnih naložb, časa in truda zahteva.
Monetizacija podkasta: se lahko živi od snemanja podkastov?
Posneti podkast ni tako preprosto, kot se morda zdi. Od doseganja občinstva, naložb v opremo in spremljajočo vsebino do same monetizacije – vse to je del zagona takšnih projektov.
"Proces zagona podkasta zahteva znatna vlaganja, če želite, da je izdelek na ustrezni produkcijski in vizualni ravni," pravi Ana Radišić, hrvaška podkasterka, ki je svoj projekt začela pred petimi leti. "Poleg tega je treba ves čas vlagati tudi v vsebino. Zame je avtentičnost najpomembnejša. Monetizacija se doseže prek sponzorstev in resnega pristopa k prodajnemu vidiku podkasta," pojasnjuje Radišić.
Ana Radišić/osebni arhiv
"Podkasterji v naši regiji zaslužijo na več načinov – s sponzorstvi in oglasi, donacijami in naročninami občinstva, prodajo blagovnih znamk, partnerstvi z mediji in organizacijo dogodkov v živo," navaja Cvetkovska, poudarjajoč, da postopek ni preprost, še zlasti v Severni Makedoniji, kjer je trg majhen, podpora neodvisnim medijem pa omejena.
"V Severni Makedoniji je zelo težko živeti samo od podkasta. Večina podkasterjev ima dodatne vire prihodkov – bodisi se ukvarjajo z drugimi medijskimi projekti, svetovalnimi storitvami ali partnerstvom. V Srbiji že obstajajo podkasti, ki se v celoti financirajo prek sponzorstev in naročnin, vendar je to tam mogoče le za najuspešnejše," pojasnjuje Cvetkovska.
Kot pri vsem drugem odgovor na vprašanje, ali je mogoče živeti od podkasta, ni en sam. Če govorimo o spletnih in relativno novih poklicih, je to udejstvovanje podobno vplivnežem in youtuberjem. Najbolj priljubljeni zagotovo zaslužijo, in to precej, vendar morajo priljubljenost tudi ohranjati – spet in spet upravičiti svoj uspeh, saj je konkurenca velika, internet pa se nenehno razvija. Z drugimi besedami, ne morejo se zanašati samo na en kanal ali vir prihodkov.
Zato podkasterji pogosto sklepajo pogodbe s sponzorji, pri čemer je višina zaslužka odvisna od števila prenosov in priljubljenosti podkasta, pa tudi od vrste pogodbe (cela serija, ena epizoda itd.). Preostali načini vključujejo prodajo izdelkov po naročilu, partnerski marketing ter ustvarjanje in prodajo spletnih tečajev.
Prisotni so tudi naročniški modeli ali premijski vsebinski paketi. Nekateri podkasterji ponujajo ekskluzivne materiale ali zgodnji dostop do epizod prek naročniških modelov, s čimer slušateljem zagotavljajo dodatne ugodnosti za mesečno naročnino.
Ustvarjalci podkastov imajo tako različne možnosti monetizacije svojega vsebinskega ustvarjanja, medtem ko jim platforme, kot sta Spotify in Apple Podcast, omogočajo širšo distribucijo.
"Na Hrvaškem so avdioplatforme še vedno v fazi rasti, medtem ko videovsebine še vedno prevladujejo," pravi Margarita Tomić, ki s prijateljico Majo Marić od leta 2021 vodi enega najbolj priljubljenih podkastov na Hrvaškem – Samo bez panike.
"Monetizacija prek YouTuba je odvisna od vrste in količine objavljenega materiala, rednosti, angažiranosti in, seveda, števila ogledov. Finančno gledano, je monetizacija v zahodnih državah EU precej donosnejša zaradi oglasov znotraj EU. Za primerjavo, Marićin kanal, ki ima sedež v Nemčiji, prinaša dvakrat večji zaslužek kot moj na Hrvaškem, čeprav je še vedno zanemarljiv za resnejše naložbe v projekt," pojasnjuje Tomić.
Čeprav poudarja, da mora biti občinstvo vedno na prvem mestu, Tomić navaja, da sponzorstva omogočajo podkastu, da preživi in raste. A kako težko je najti sponzorje? Z dobro idejo, jasno zasnovanim načrtom, natančno določenim ciljnim občinstvom in profesionalnim pristopom – sponzorji pridejo prej ali slej.
Trend naraščajoče priljubljenosti podkastov se nadaljuje. To izkorišča tudi poslovni sektor kot nov način promocije. Vse, česar ni mogoče povedati v reklamah ali kratkih specializiranih oddajah v tradicionalnih medijih – se lahko tu pove podrobno in obširno. Prav to prednost za širšo promocijo izkoriščajo številne panoge in podjetja.
Ana Brzaković/osebni arhiv
Pomembnost izobraževalne plati podkasta
Že na začetku smo omenili, da motiv za snemanje podkasta pogosto ni le monetizacija, temveč izobraževanje ciljnega občinstva o določenih temah. Nekateri podkasterji ustvarjajo vsebine iz radovednosti, drugim je to hobi, za Srbkinjo Ano Brzaković, ustanoviteljico Digital Waya in avtorico podkasta BizBalance, pa je bil odločilen trenutek opustitev dolgoletne zaposlitve v podjetju.
"Če so moje epizode podkasta spodbudile vsaj eno osebo, da spremeni nekaj v svojem življenju, ali jo navdihnile, da nekaj ukrene, bom podkast štela kot uspešnega," pravi Brzaković, ki je zadovoljna, da se povečuje ozaveščenost o temah, ki jih obravnava, in da dosega vse več ljudi. "Seveda pa potrebujemo tudi podporo sponzorjev, da imamo lahko kakovostnejše epizode in njihovo promocijo," dodaja, njen podkast BizBalance pa trenutno bolj poslušajo ženske kot moški, predvsem podjetnice in tiste, ki to želijo postati, matere ter zaposleni, ki želijo izvedeti, kako delati pametneje in bolj zdravo.
Nataša Kocis za Bloomberg Adrio pove, da trenutno ustvarja podkast kot hobi, vendar ne izključuje možnosti monetizacije. "Vendar pa je potrebnega veliko časa, truda in dela."
Nataša Kocis prihaja iz Srbije in je voditeljica podkasta Na kavi z…, v pogovoru za Bloomberg Adria pa je povedala, da je cilj serije, ki se v tem formatu predvaja od leta 2020, spoznati izstopajoče intelektualce, znanstvenike in umetnike iz Srbije s člani kluba (na njeno pobudo) Srpski siti klub. To je platforma za razpravo o vlogi Srbije v globalnem akademskem in kulturnem okviru, skozi katero se razkriva tudi pomen pripadnosti in identitete za tiste, ki so odšli, razmišljajo o odhodu ali so že prva ali druga generacija, ki živi in dela zunaj regije.
S podkasti do večje finančne pismenosti
V drugem delu besedila se osredotočamo na podkaste, ki obravnavajo finance. Vse več investicijskih svetovalcev se namreč odloča za snemanje podcastov.
Mihailo Đurđević, analitik v investicijski družbi Senzal Capital, ki vodi podkast Senzal Market Report (SMR) in v njem sodeluje, je z Bloombergom Businessweek Adria delil svojo zelo pozitivno izkušnjo.
"Imel sem priložnost gostovati v podkastih, a tudi voditi lastni format, ki ga imenujemo Senzal Market Report. Z njim želimo širokemu občinstvu približati teme iz sveta financ na enostaven, a strokovno podprt način, ne glede na to, ali gre za začetnike ali ljudi, ki so že aktivno vključeni v investiranje," pravi Đurđević, ki poudarja, da poleg SMR obstaja tudi Senzal Insights, ki ga vodi direktor Senzal Capitala, Rade Rakočević.
"Tam se pogovarjamo z vodilnimi strokovnjaki iz sveta financ pa tudi s sektorji, ki so lahko zanimivi vsakemu profilu investitorja," dodaja Đurđević. Menijo, da priljubljenost finančnih podkastov v Srbiji in regiji počasi, a vztrajno raste. "Še vedno nismo na ravni razvitejših trgov, vendar se občinstvo vse bolj zanima za teme, kot so osebne finance, investiranje in makroekonomski trendi," pravi Đurđević, katerega podkast ni usmerjen v dobiček, temveč predvsem v povečanje ravni finančne pismenosti, kar je ključnega pomena za napredek posameznika in celotnega naroda.
Makedonski finančni svetovalci niso izjema. O ideji, ciljih in učinkih komuniciranja z javnostjo prek finančnih podkastov smo pri Bloombergu Adria že pred kratkim govorili s Kosto Kostadinovskim in Biljano Stankovsko-Arsovo, ustanoviteljema Capital Asset Managementa in Capital Financial Centra (CFC).
Kosta Kostadinovski/osebni arhiv
"Idejo za podkast so nam dali nekateri predavatelji, ki izobražujejo naše sodelavce in prodajno mrežo. Rekli so, da je čas, svet se spreminja, in da moramo komunicirati na drugačen način z javnostjo, podkasti pa so primeren način za novejše generacije," pravi v pogovoru za Bloomberg Adria Biljana Stankovska-Arsova iz CFC.
"Če oglašuješ sklad, nihče ne bo nič razumel; a če govoriš o tem, kako varčevati in zakaj varčevati – je to komunikacija, ki jo je treba posebej obravnavati. Čeprav imamo veliko delavnic in seminarjev, je bil podkast za nas nov izziv, da začnemo delovati tudi na tem področju," pravi Stankovska-Arsova.
Kostadinovski iz Capital Asset Managementa poudarja, da primanjkuje povezave s širšo javnostjo, podkast pa ponuja možnost globljega in bolj kakovostnega razumevanja ter pojasnjevanja upravljanja financ.
"Vsekakor primanjkuje prenosa informacij vsem, prav tako pa tudi ideje, da to lahko počnejo, in kapitalističnega načina razmišljanja, da je treba ustvariti kapital, da bi dosegli določene finančne cilje. Pri nas še vedno prevladuje mnenje, da je vrhunec, če imaš dobro plačo. Ljudje še vedno mislijo, da jim plača popolnoma zadostuje za plačilo vsega, kar so si zamislili, vendar to ni svet, h kateremu težimo," pravi Kosta Kostadinovski.
Izkušnje naših sogovornikov, ki so kot finančni svetovalci zdaj tudi podkasterji, kažejo, da vpliv obstaja – to je očitno, vendar ni merljivo.
"Vpliv obstaja, vendar ne vem, ali ga je mogoče izmeriti, saj tak način deljenja informacij precej pomaga obstoječi infrastrukturi in dejansko olajša sklepanje prodaj in dogovorov o uporabi naših storitev. Prepričan sem, da to pomaga ljudem, ki so že znotraj področja, in nam, ki neposredno prodajamo ali smo v stiku s končnimi uporabniki, ker so ti že informirani. Tako podkast zagotovo pomaga pri kvantifikaciji našega poslovanja," izpostavi Kostadinovski.
Profesorica Slađana Benković z beograjske univerze je v zadnjih letih aktivno angažirana kot svetovalka za finančno poslovanje v mednarodnih podjetjih v Srbiji in regiji, februarja 2024 pa je začela pokcast Jezik financ kot del projektnih aktivnosti svojega podjetja.
"Dejstvo, da že več kot 26 let delam na univerzi, me postavlja v položaj, da spremljam trende, ki so blizu našim študentom. Tako sem opazila podkast kot format in začela spremljati tiste, ki so mi bili profesionalno in včasih tudi zasebno zanimivi. Seveda so nekateri s področja financ," pravi Benković za Bloomberg Businessweek Adria.
Vendar pa, kot doda, je bila spodbuda za začetek podkasta prisotnost vplivnežev na področju financ, ki precej sproščeno govorijo o določenih finančnih pojmih brez formalne izobrazbe, praktičnih izkušenj ali razumevanja, o čem govorijo – in ki so preplavili medijski prostor. "To traja že dlje časa, morda pet let, in postaja zaskrbljujoče, saj zmede državljane, ki imajo zelo nizko finančno pismenost," pravi Benković, ki poudarja, da se v razvitejših državah osnovnih finančnih pojmov začnejo učiti že v vrtcu, skozi igro z otroki, in nadaljujejo v osnovni šoli v okviru rednih predmetov.
Najbolj zaskrbljujoče je , da v nekaterih državah regije sploh ni pobude za izdelavo strategije za finančno pismenost, katere končni cilj je ravno njeno povečanje. Profesorica kot pozitivne primere izpostavi Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, ki poskušata razviti strategijo finančne pismenosti, kot zgled pa navaja Madžarsko, Bolgarijo in Slovenijo, katerih prebivalci so na petem mestu v EU po ravni finančne pismenosti.
Biljana Stankovska-Arsova/osebni arhiv
"Finance so znanost, vendar tudi veščina. Hkrati pa je podkast kot komunikacijski kanal, ki beleži eksponentno rast poslušanja po vsem svetu, prilagojen sodobnemu človeku in pritegne pozornost. Kot profesorica financ se trudim, da je pogovor strukturiran in prilagojen poslušalcem, tako da lahko spremljajo vsebino tudi tisti, ki nikoli niso slišali za neki koncept," zaključuje Benković, katere ideja, prav tako kot Đurđevićeva, ni bila monetizacija, temveč izobraževanje – ker je to njena primarna vloga v družbi.
Večni boj z lažnimi finančnimi svetovalci
Nedavno smo bili priča več propadlim finančnim investicijskim shemam, kjer so obljubljali hiter zaslužek večkratnika vloženega denarja, pozneje pa se je izkazalo, da je šlo za prevare, v katerih so številni ostali brez svojih prihrankov ali pa so se celo zadolžili, da bi vložili denar – a brez uspeha, kar ni nič novega. Skozi leta smo bili priča številnim shemam z različnimi imeni, vendar podobnimi ali enakimi načini delovanja, kjer so nerealni obljubljeni zaslužki služili kot vaba za množico.
Postavlja se vprašanje – ali ljudem tako zelo primanjkuje finančne pismenosti in ne ozavestijo ničesar o upravljanju denarja, plemenitenju kapitala, načinih varčevanja in zaslužka?
"Ne vem, ali je jedro težave izključno finančna nepismenost. Jedro je v pričakovanju rezultatov, saj preprosto ni realno pričakovati od kateregakoli finančnega instrumenta – niti od bančnega depozita, niti od obveznice z višjo obrestno mero, niti od delnice z dobro dividendo – da bo čez noč ustvaril čudež. Ne more. Pri nas očitno ljudje iščejo takšne adrenalinske, hitre uspehe, radi poslušajo zgodbe o ekspresnem in vrhunskem zaslužku. Zato imamo tako visoko prisotnost na stavnicah in v igralnicah, kar ni značilno nikjer v Evropi, niti v svetu, razen morda v Las Vegasu. Torej, tu je jedro te težave," meni Kostadinovski iz CFC.
"Na žalost je še vedno prisoten fenomen, ki traja že leta. Čarobne rešitve ni, vendar obstajajo dve ključne stvari, ki jih lahko uresničimo: izobraževanje – čim več kakovostnih in profesionalnih virov, kot so preverjeni podkasti in mediji – mora zavzeti prostor na internetu in tako izriniti neprofesionalne to briljantno počne Bloomberg!); ter pa transparentnost in kredibilnost – vsak, ki se ukvarja s tem delom, mora jasno sporočati svoje reference, mogoče konflikte interesov in meje svojih nasvetov. V Senzalu nikoli ne dajemo investicijskih priporočil, ampak poskušamo ljudi naučiti, kako samostojno razmišljati analitično," pravi Đurđević iz Senzal Kapitala.
"Res je, da se v medijih pojavljajo različni finančni guruji, ki vse vedo in so polni nasvetov. Te pojavnosti ne moremo kanalizirati ali prepovedati, saj obstaja svoboda govora. Toda vsak od nas se mora vprašati – ne samo, kaj nekdo govori, ampak kdo to govori, kakšno je poklicno ozadje te osebe, s čim se ukvarja, kakšne so njene profesionalne izkušnje. Na podlagi tega se odločimo, ali želimo nekoga spremljati, poslušati in mu dati prostor," pravi profesorica Benković, ki je prav zato začela podkast Jezik financ, da bi poslušalci imeli alternativo in slišali določene teme iz ust strokovnjakov.
Pri pisanju besedila sta pomagali Bojana Lazarević iz Srbije in Marta Premužak iz Hrvaške.
.webp){kind=icon}
