Gorivo: Srbi ga švercajo, Slovenci pa imamo dizajnerskega

Čeprav so nadzori stalni in gorivo podvrženo obveznemu označevanju, so črno-sive poti, po katerih do kupcev pripeljejo naftne derivate, še vedno več kot dejavne. Z izbruhom vojne v Ukrajini in volilno krizo v Libiji je energente po svetu vse bolj zapleteno pridobiti, zato se je vpliv konflikta odrazil tudi na področju tihotapljenja nafte in njenih derivatov. Pa ne le na območjih, ki so jih prizadeli konflikti, ampak tudi v delih regije Adria. Strokovnjaki ocenjujejo, da ima Srbija največji potencial, da postane leglo tihotapstva goriva, če se uresničijo pričakovanja, da bo Bolgarija prihodnje leto nehala uvažati rusko nafto. 

Za kako veliko težavo gre, lahko ugotovite iz podatkov srbskega ministrstva za notranje zadeve, ki kažejo, da je bilo zgolj v letu 2022 na ozemlju Srbije zaseženih skoraj 150 tisoč litrov nafte in naftnih derivatov. Zaradi zagrešenih 69 kaznivih dejanj je bilo vloženih 41 kazenskih ovadb zoper 55 oseb. Na ministrstvu so nam konec avgusta povedali, da so letos zasegli več kot 43 tisoč litrov. "Zoper 11 oseb je bilo podanih 10 kazenskih ovadb zaradi storjenih 17 kaznivih dejanj," so dodali. 

Glavna 'avtocesta' za tihotapljenje je Donava ‒ njen rečni tok, ki se vije skozi državo, je dolg 588 kilometrov. Po podatkih srbske carinske uprave so za nadzor najzahtevnejši odseki mednarodnih voda, kjer je reka naravna meja: od Bezdana do Bačke Palanke (meja s Hrvaško) in od Velikega Gradišta do Prahova (meja z Romunijo). 

GI-TOC

Na upravi opozarjajo na pomembno posebnost mednarodnih voda, ki jo tihotapci s pridom izkoriščajo, in sicer da se nadzor lahko izvaja le, če ladja pristane ob eni od obal. Tihotapci tako najpogosteje plovilo ustavijo ob tuji ladji, natočijo gorivo na vodi brez pristajanja in vsak nadaljuje svojo pot. 

Vsakih 15 kilometrov priročno mesto za tihotapljenje 

V prihodnje odločitev Bolgarije glede ruske nafte potencialno prinaša nove pritiske in napetosti, zato bi lahko Srbija (pa tudi Bolgarija, Romunija in Albanija) postala žarišče za tihotapljenje goriva, je za Bloomberg Adria povedal Saša Đorđević, terenski koordinator za Srbijo in Črno goro v Globalni pobudi proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (GI-TOC). 

"Pristanišča, kot so Burgas, Constanța in Drač, bi lahko bile vstopne točke za tihotapljenje na Balkanu, saj se povezujejo z obstoječimi potmi vzdolž Donave. Samo v Srbiji je skoraj 40 primernih krajev za tihotapljenje goriva," pravi Djordjević. 

Glede na omenjeno dolžino toka Donave lahko izračunamo, da je v povprečju na vsakih 15 kilometrov reke priročno mesto za to prepovedano dejavnost.   Skozi Ukrajino in Moldavijo teče tudi Donava, iz teh držav pa tihotapsko blago v največ primerih pride v Srbijo. 

"Gibanje ladij na plovni poti Donava–Sava–Tisa, njihovi tvegani postanki in druge aktivnosti, ki nakazujejo morebitno kriminalno dejavnost, spremljamo prek rečnega informacijskega sistema," so nam pojasnili na srbski carinski upravi. Dodajajo, da v oddelku za boj proti tihotapljenju deluje skupina za nadzor vodnih poti, ki ima "pet najsodobnejših čolnov, tri patruljne in dva amfibijska, vsi so opremljeni z radarjem in nadzornimi sistemi", vse aktivnosti pa spremljajo v nadzornem centru uprave. 

Kako delujejo tihotapci v Srbiji? 

Rečni tihotapci delujejo v majhnih in izjemno organiziranih skupinah. Za prevoz goriva uporabljajo hitre čolne in posebne barke, ki jih preprosto privežejo ob tujo ladjo, iz katere prečrpajo gorivo. To nato prepeljejo na obalo in 'pretočijo' v sive tokove na domačem trgu. 

"Pri nezakonitem prometu trošarinskih izdelkov so tudi elementi organiziranega kriminala, kar zahteva tesno sodelovanje vseh organov, ki se ukvarjajo z zatiranjem sive ekonomije, pa tudi intenzivno izmenjavo informacij z mednarodnimi organizacijami in tujimi carinskimi upravami," pravijo na srbski carinski upravi.  

Glede na tehnične značilnosti ladje tihotapci uporabljajo različne metode za prikrivanje ali napačno prikazovanje količine goriva. "Uporabljajo na primer lažna mesta za merjenje goriva, vstavljene sonde, lažne merilnike in podobno, zato se pri kontroli zdi, kot da je vsa nafta 'izhlapela'," pravijo cariniki. Večkrat so bili priča različnim načinom pridobivanja večje količine goriva, ki je potem namenjeno prodaji na črnem trgu. Takrat kršijo potovalne roke bodisi zaradi domnevne okvare, bolezni posadke bodisi drugega izmišljenega razloga, pojasnjujejo izkušeni cariniki z oddelka kontrole plovnih poti carinske uprave. 

Uprava carina Republike Srbije

Eden od načinov za prikrivanje tihotapstva je pogosto preimenovanje plovila. "Ko ugotovijo, da so pod nadzorom ali kontrolo, tihotapci, da bi zakrili sled, spremenijo ime ladje. Spremenijo tudi sedež podjetij in zastave, ki plapolajo na ladjah, saj jih pogosto registrirajo v drugih državah."

Da bi ustvarili velike dobičke z razliko v ceni, tihotapci na črnem trgu pogosto prodajo nafto, ki je bila pred tem kupljena pod ugodnimi pogoji, predpisanimi za gorivo. Cariniki pa tovrstne zlorabe preprečijo s primerjavo podatkov iz ladijskih dokumentov in meritvami dejanskih količin goriva v rezervoarjih. 

"Oba primera se nanašata na ladje, pri teh pa so lažno prikazovali stanje goriva v količinah po 100 ton," pravijo cariniki. Ob tem omenjajo zanimiv primer, ko so opazili čudno barvo goriva v rezervoarjih ladje. Odločili so se za testiranje s pasto za ugotavljanje vode v nafti. Hitro se je izkazalo, da je ladja prevažala vodo, v dokumentaciji pa je bilo zapisano, da prevažajo nafto. Ta je bila iztočena in prodana tihotapcem, so pričali cariniki. 

Dodajajo, da dejstvo, da ni nafte, ne pomeni, da se je tihotapec izognil kazni. "V takih primerih je poveljnik ladje odgovoren za zaseg blaga pod carinskim nadzorom, kazen, ki sledi, pa vključuje plačilo vsaj enkratne vrednosti manjkajočega blaga, pripadajočih dajatev (davka in trošarine) in tudi globo."

Poleg vsega naštetega so nam s srbskega ministrstva za notranjo in zunanjo trgovino povedali, da je zatiranje sivega trga posledica nacionalnega programa označevanja derivatov in programa nadzora. "Tudi tuja podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo derivatov v Srbiji, sivega trga goriv ne navajajo kot problem pri svojem poslovanju v preteklem obdobju," so še izrecno poudarili.  

V drugih državah regije Adria tihotapci niso tako aktivni 

Đorđević se v nedavno objavljenem poročilu za GI-TOC osredotoča na tihotapljenje goriva na Balkanu, vključno s Srbijo, Kosovom, Severno Makedonijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino (BiH), Albanijo in Bolgarijo. 

Po njegovem izračunu so te države lani zasegle več kot 3.000 ton nezakonitega goriva v maloprodajni vrednosti 4,3 milijona evrov. To je skoraj štirikratna vrednost zaseženega goriva v vsem letu 2021. "Balkanske države so leta 2022 zaradi tihotapljenja goriva izgubila najmanj 1,2 milijona evrov," piše v poročilu. 

Vendar v teh več kot 3.000 tonah nezakonitega goriva največji delež pripada Albaniji – skoraj 2.500, sledi Bolgarija s približno 350 tonami. Med državami regije Adria, ki so vključene v poročilo, prednjači Srbija z več kot 150 tonami, sledi Severna Makedonija z manj kot 19 tonami, medtem ko je v BiH ta številka 1,6 tone zaseženega goriva. 

Uprava carina Republike Srbije

Zanimivo je, da so po podatkih poročila GI-TOC k porastu tako imenovanega mravljega tihotapljenja od leta 2010 prispevale različne cene goriva držav s tega območja. Gre torej za pojav, ko posamezniki večkrat na dan prečkajo mejo in točijo gorivo v sosednji državi, kjer je cenejše, nato pa ga nelegalno prodajajo v svoji državi. Đorđević navaja primere, ko vozila posebej predelajo, vgradijo močnejše blažilnike in v odprtine avtomobila namestijo dodatne rezervoarje, da bi v eni vožnji prepeljali čim več goriva. 

Tako na primer ugotavlja, da je bilo leta 2016 gorivo v Severni Makedoniji in BiH cenejše do 40 odstotkov za liter kot v Srbiji. "To je spodbudilo ljudi iz Srbije, da so gorivo točili v sosednjih državah in ga nato doma nelegalno prodajali. Posledica tega nezakonitega ravnanja je občutno zmanjšanje prometa na bencinskih servisih v obmejnih območjih regije – in posledično to pomeni tudi manj prihodkov v državni proračun," navaja avtor poročila. 

Na Hrvaškem je tihotapljenje goriva po poročilih tamkajšnje carinske uprave zanemarljivo. Od začetka leta je bila na njihovi spletni strani objavljena le ena novica o zlorabi goriva, in sicer modrega dizelskega goriva, namenjenega predvsem kmetijski mehanizaciji. Kot je namreč zapisano v junijskem uradnem sporočilu, so cariniki pri pregledu sumljivega vozila na območju Bjelovarja našli 340 litrov nezakonito pridobljenega modrega dizla. 

Dizajnerska goriva v Sloveniji 

Na slovenski finančni upravi so za naš medij povedali, da se država s klasičnim tihotapljenjem goriv ne srečuje. To je razumljivo, če upoštevamo, da Slovenija nima rečne meje z drugimi državami. 

A se zato ukvarjajo s težavo, ki je v manjši ali večji meri razširjena tudi drugod po Evropi. Slovenci jo imenujemo dizajnersko gorivo. To je mešanica plinskega olja z različnimi dodatnimi spojinami. S tem, kot so pojasnili na upravi, nastane izdelek, ki ne spada v trošarinski režim, torej se zanj ne plačuje trošarina in se lahko uporablja za pogon motornih vozil. 

Čeprav po navedbah carinske uprave v Sloveniji ni klasičnega tihotapljenja goriv, ​​so pristojni v Italiji marca letos odkrili nezakonito trgovino z gorivi iz Slovenije in Hrvaške. Pet italijanskih državljanov je prek dveh podjetij tihotapilo gorivo v Italijo, kjer so ga prodajali pod tržno ceno. Evropsko javno tožilstvo to združbo sumi, da je državo ogoljufala za več kot 90 milijonov evrov. 

Ni vse v denarju 

Pri tem ne gre le za izogibanje dajatvam in oškodovanje državne blagajne, ampak tudi za okoljska vprašanja, opozarja slovenska finančna uprava. Vse bolj razširjen prehod na nefosilna goriva ne odpravlja težav, dodajajo. Poleg tega tako imenovani zeleni prehod ustvarja dodatne priložnosti za goljufije z gorivom. 

Z zlorabo biogoriv, ​​kot je biodizel, se kriminalcem na tem področju odpirajo nove možnosti. Nekatere sheme lahko vključujejo prodajo 'trajnostnih' biogoriv, ​​ki sploh niso proizvedena trajnostno, je mogoče prebrati v poročilu Europola iz leta 2021. 

Uprava carina Republike Srbije

Đorđević opozarja na podobna tveganja, saj je tihotapsko gorivo pogosto ponarejeno, nizke kakovosti, lahko se zmeša z nevarnimi snovmi ali razredči za povečanja dobička. Poleg tega tihotapske operacije pogosto vključujejo nezakonito priključitev naftovodov, nepooblaščeno skladiščenje in prevoz goriva. 

»Te dejavnosti ustvarjajo znatno tveganje za razlitje goriva, puščanje in nesreče, kar lahko povzroči okoljsko škodo in onesnaženje vode, prsti in habitata prostoživečih živali. Dolgoročne posledice takih nesreč so lahko resne.« Žal raziskave o okoljskih vplivih tihotapljenja goriva na Balkanu v vojnih devetdesetih letih niso bile nikoli izvedene, navaja v svojem poročilu. 

Pri pisanju besedila sta pomagala Jan Artiček (Slovenija) in Teo Zorić (BiH). 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar