Po farmacevtskih velikanih bi lahko od GLP-1 revolucije profitirali tudi proizvajalci mleka

Rast priljubljenosti zdravil GLP-1 ne spreminja le farmacevtske industrije, temveč tudi prehranjevalne navade. Uporabniki teh zdravil zaužijejo manj hrane, hkrati pa morajo poskrbeti za zadosten vnos beljakovin, da med hujšanjem ohranijo mišično maso. Ta trend je še dodatno okrepil že tako močno povpraševanje po živilih, bogatih z beljakovinami, in zvišal ceno nekoč stranskega proizvoda mlečne industrije - sirotke. Medtem ko so vlagatelji prve velike zmagovalce GLP-1 revolucije našli med farmacevtskimi podjetji, bi se naslednji lahko skrivali med proizvajalci mlečnih beljakovin.

Cena sirotkinih beljakovin je letos zrasla za skoraj 70 odstotkov. V Evropski uniji 100 kilogramov trenutno stane okoli 170 evrov. Cene rastejo že od leta 2023, medtem ko se cena sladkorja na blagovnih borzah giblje v nasprotni smeri. Trenutno znaša okoli 550 evrov za tono, medtem ko je na vrhuncu leta 2024 dosegla približno 750 evrov. Različno gibanje cen teh dveh surovin odraža širše spremembe potrošniških navad. Živila, bogata z beljakovinami, že več let pridobivajo priljubljenost zaradi večje ozaveščenosti o zdravju in rasti fitnes industrije. Dodatni zagon povpraševanju je dala vse večja uporaba zdravil GLP-1 za hujšanje, kar je prispevalo k močnemu dvigu cen sirotke.

Zdravila GLP-1 niso novost. Sprva so jih uporabljali predvsem za zdravljenje sladkorne bolezni, prelomnica za današnji razmah njihove uporabe pa je bila odločitev ameriških regulatorjev leta 2021, da jih odobrijo tudi za zdravljenje debelosti. Ozempic, ki ga je danski Novo Nordisk sprva razvil kot zdravilo za sladkorno bolezen, je postal najbolj prepoznavno ime v vse bolj priljubljeni skupini zdravil GLP-1. Povpraševanje je od takrat močno naraslo, z njim pa tudi zanimanje vlagateljev za delnice Novo Nordiska. Njihova vrednost se je med letoma 2021 in 2024 potrojila. Toda po več letih rasti in prihodu novih farmacevtskih družb na trg zdravil za zdravljenje debelosti so vlagatelji novega zmagovalca našli v ameriškem Eli Lillyju. Družba je razvila novo generacijo zdravil za hujšanje, ki so se izkazala za učinkovitejša od izdelkov Novo Nordiska. To se je odrazilo tudi na borzi: vrednost delnice Eli Lillyja se je od leta 2021 povečala za več kot štirikrat. Delnica Novo Nordiska pa je medtem izgubila ves dobiček, ki ga je prinesel vzpon Ozempica, zato je njen donos od leta 2021 do danes približno ničeln.

Zdravila GLP-1 zmanjšujejo apetit, zato njihovi uporabniki zaužijejo manj hrane. Prav zato je še pomembneje, da je njihova prehrana hranilno ustrezna. Zdravniki poudarjajo predvsem pomen zadostnega vnosa beljakovin, saj te med hujšanjem pomagajo ohranjati mišično maso. Beljakovine so ključne za izgradnjo in vzdrževanje mišic, zato so že dolgo pomemben del športne prehrane. Prehranska podjetja so hitro prepoznala vse večje povpraševanje in začela beljakovine dodajati najrazličnejšim izdelkom - od kave do instantnih rezancev. Danes jih najdemo skoraj v vseh kategorijah živil.

Vlagatelji prav tako iščejo načine, kako izkoristiti te spremembe, vendar naložbena priložnost ni tako očitna, kot se zdi na prvi pogled. Pričakovali bi, da bodo največ pridobili proizvajalci športne prehrane, ki prodajajo beljakovine v prahu in druga prehranska dopolnila. Toda številna od teh podjetij sirotke ne proizvajajo sama, temveč jo kupujejo. Njena višja cena zato pomeni višje stroške surovin, kar zmanjšuje njihove marže in dobičkonosnost. Sirotka, bolj znana kot whey protein, nastaja kot stranski proizvod pri proizvodnji sira. Z nadaljnjo predelavo iz nje pridobivajo beljakovinske sestavine za beljakovinske praške, napitke in druge prehranske izdelke. Za mlečno industrijo je imela sirotka dolgo razmeroma majhno gospodarsko vrednost.

Rast priljubljenosti živil, bogatih z beljakovinami, je to spremenila: sirotka je postala vse pomembnejši vir prihodkov, v nekaterih primerih pa lahko prinaša celo več zaslužka kot sam sir. Velike mlekarne, ki sirotko proizvajajo in predelujejo, so zato lahko med največjimi dobitniki tega trenda. Kar je bilo nekoč stranski proizvod, postaja vse pomembnejši del njihovega poslovanja. Med podjetji, prek katerih lahko vlagatelji izkoristijo rast povpraševanja po beljakovinah, izstopajo irska Glanbia, kanadski Saputo in novozelandska Fonterra. Vse tri družbe so pomembni igralci v svetovni mlečni industriji, vendar bo obseg koristi od višjih cen sirotke odvisen predvsem od strukture njihovega poslovanja.

Od lanskega poletja je delnica Glanbie pridobila približno 50 odstotkov, delnici Saputa in Fonterre pa okoli 40 odstotkov. Pri tem velja omeniti, da je delnica Glanbie nedavno izgubila skoraj polovico vrednosti, medtem ko je Fonterra v istem obdobju pridobila približno 30 odstotkov. Razlike kažejo, kako različno vlagatelji ocenjujejo prihodnje možnosti teh podjetij, vendar gibanje delnic samo po sebi še ne pove, kolikšen del rasti je mogoče pripisati vse večjemu povpraševanju po beljakovinah. Za to je treba pogledati predvsem strukturo poslovanja in vrednotenje posameznega podjetja.

Glanbia je med podjetji, ki so močno izpostavljena trgu beljakovinskih sestavin, vendar ji rast cen sirotke prinaša tako koristi kot tveganja. Družba poleg proizvodnje sira in sirotke prek lastnih blagovnih znamk prodaja tudi beljakovinske izdelke, pri katerih je sirotka pomembna surovina. Višje cene sirotke tako povečujejo prihodke v enem delu poslovanja, hkrati pa zvišujejo stroške in pritiskajo na marže v drugem.

To se je pokazalo tudi pri gibanju delnice. Potem ko je vodstvo opozorilo, da bi lahko dolgotrajno visoke cene sirotke vplivale na poslovanje, je delnica močno upadla. Primer Glanbie kaže, da večje povpraševanje po beljakovinah še ne pomeni nujno tudi višje dobičkonosnosti celotne skupine. Pred padcem je imela Glanbia med obravnavanimi podjetji najvišji količnik P/E, ki je presegal 30, po korekciji pa se je znižal na približno 22.

Pri Saputu je zgodba nekoliko drugačna. Kanadski proizvajalec mlečnih izdelkov ima diverzificirano poslovanje, zato je povpraševanje po beljakovinah le eden od dejavnikov, ki vplivajo na njegove poslovne rezultate. Družba ne objavlja ločenih podatkov o prihodkih ali dobičku, ki jih ustvarja s sirotko, zato je težko oceniti, koliko k rezultatom prispevajo višje cene te surovine.

Pri Saputu vlagatelji zato računajo tudi na nadaljevanje prestrukturiranja in izboljšanje operativne učinkovitosti. Količnik P/E je pri približno 22 podoben kot pri Glanbii, vendar je Saputo manj neposredno izpostavljen rasti trga beljakovinskih izdelkov. Morebitna rast delnice bo zato bolj odvisna od izboljšanja poslovanja celotne skupine, pri čemer ostaja pomembno tveganje tudi cikličnost mlečnega trga.

Fonterra izstopa z velikim dostopom do mlečne surovine, obsežnimi zmogljivostmi za proizvodnjo beljakovinskih sestavin in najnižjim vrednotenjem med primerjanimi podjetji. Po prodaji potrošniškega dela poslovanja družbi Lactalis je svojo dejavnost še bolj usmerila v sirotko in dobavo mlečnih sestavin drugim prehranskim podjetjem. S tem je postala bolj neposredno izpostavljena rasti povpraševanja po mlečnih beljakovinah, čeprav njeno poslovanje še vedno zajema precej več kot le sirotko. Del kupnine od prodaje je Fonterra vlagateljem vrnila z enkratnim izplačilom kapitala. S količnikom P/E okoli 12 je občutno cenejša od Glanbie in Saputa. Primerjava pa ni povsem enostavna zaradi njene zadružne strukture in velike izpostavljenosti svetovnim cenam mlečnih izdelkov. K nedavni močni rasti delnice so prispevali tudi dobri poslovni rezultati, pri katerih je imelo pomembno vlogo veliko povpraševanje po sirotki.

Za vlagatelje zato ni dovolj, da poiščejo podjetje, ki proizvaja sirotko. Pomembno je oceniti, v kolikšni meri višje cene povečujejo njegov skupni dobiček in koliko pričakovane rasti je že vračunane v ceno delnice.

Glanbia ponuja močno izpostavljenost trgu beljakovin, vendar jo spremljata višje vrednotenje in pritisk naraščajočih stroškov na poslovanje z lastnimi blagovnimi znamkami. Saputo omogoča širšo izpostavljenost mlečni industriji, pri čemer ostaja pomemben vir potencialne rasti nadaljnje prestrukturiranje poslovanja. Fonterra po drugi strani izstopa z nižjim vrednotenjem in večjo usmerjenostjo v sirotko, zato si zasluži posebno pozornost. Pri tem pa je treba njen nižji borzni količnik razumeti tudi v kontekstu zadružne organizacijske strukture.

Zdravila GLP-1 so ustvarila nov trg za živila, bogata z beljakovinami, vendar rast povpraševanja še ne pomeni, da bodo od tega enako profitirala vsa prehranska podjetja. Medtem ko višja cena sirotke za proizvajalce beljakovinskih živil pomeni višje stroške, je za podjetja, ki jo proizvajajo, vse pomembnejši vir prihodkov. Glanbia, Saputo in Fonterra vlagateljem ponujajo različne načine, kako izkoristiti ta trend, pri čemer Fonterra izstopa s kombinacijo močnega položaja na področju mlečnih beljakovin in nižjega vrednotenja. Potem ko so bile farmacevtske družbe med prvimi velikimi borznimi zmagovalkami GLP-1 revolucije, bi se naslednja naložbena priložnost lahko skrivala korak nižje v vrednostni verigi - pri proizvajalcih sestavin za novo generacijo prehranskih izdelkov.