Deathboti z umetno inteligenco so najnovejša duhovna norija, spodbujena s tehnologijo

Tehnološki velikani nam vztrajno dopovedujejo, da je umetna inteligenca najnaprednejša tehnologija človeštva doslej. Sundar Pichai, izvršni direktor družbe Google, je šel še dlje in je njen prihod opisal kot bolj prelomnega od odkritja ognja ali izuma elektrike. Nič manj odločen ni bil niti podjetnik Marc Andreessen, ki je dejal, da je umetna inteligenca "morda najbolj revolucionarna tehnologija v zgodovini naše vrste".

To morda drži, a to tehnologijo veliko ljudi še vedno uporablja za ustvarjanje pornografije in videov z mačkami – na višjo raven pa nas najbrž ne povzdiguje ne eno ne drugo. In določeni načini uporabe umetne inteligence se zdijo naravnost atavistični. Spiritualizem, nekoč povezan s primitivnimi kulturami in nadnaravnim, se je na novo razpasel v obliki tako imenovanih deathbotov, ki živim omogočajo komunikacijo s prepričljivimi kopijami pokojnih.

To sicer ni prvič, da si sodobnost in okultizem podajata roki. Izum transformacijskih tehnologij pred skoraj dvema stoletjema je med ljudmi sprožil podoben odziv. Pomislite na primer, kaj se je zgodilo, ko so prvič naleteli na nedoumljivo novo iznajdbo: telegraf.

Temeljna ideja za to napravo se je pojavila v začetku 19. stoletja, ko so znanstveniki začeli razumeti posebnosti elektromagnetnih pojavov. V 30. letih 19. stoletja sta dva moža – Samuel F. B. Morse in Alfred Vail – družno izdelala delujočo različico. Eden od njenih delov je bil oddajnik, ta pa je vseboval baterijo, ki je po žici pošiljala električne impulze. Na drugi strani je bil sprejemnik, ki je vseboval magnetno iglo, ta pa se je premikala glede na prisotnost ali odsotnost toka.

Ko je oseba, ki je upravljala oddajnik, spreminjala trajanje odprtosti vezja, je prejemnik na sprejemni strani lahko razlikoval med dolgimi in kratkimi signali. Ta binarni sistem je postal osnova za slovite 'pike' in 'črtice' v Morsejevi abecedi, pri čemer je bila vsaka črka abecede dodeljena drugačnemu zaporedju pik in črtic. Morse in Vail sta tako izumila način takojšnje komunikacije na velikih razdaljah.

Izumiteljska dvojica je leta 1844 telegraf predstavila javnosti in na predstavitvi iz Baltimora v Washington poslala sporočilo, vzeto iz Svetega pisma: "Kaj je Bog ustvaril?"

V nekaj letih se je država začela povezovati preko telegrafskih žic. Senator John C. Calhoun, ki sicer ni bil ravno globoko čuteča duša, je z občudovanjem opazoval, kako se "čarobne žice raztezajo v vse smeri po Zemlji" in po njegovem opisu ustvarjajo "mistične mreže". Telegrafa se z običajnimi besedami ni dalo opisati, tako kot današnje umetne inteligence ne. Pravšnji se je zdel le besednjak nadnaravnega.

To morda pomaga pojasniti dogodke, ki so sledili. Leta 1848 sta dve mladi sestri – Kate in Maggie Fox – na severu zvezne države New York pripovedovali o nenavadnih trkajočih zvokih. Trdili sta, da jih povzroča duh umorjenega moškega, ki ga je prejšnji lastnik hiše pokopal v njuni kleti. Deklici, stari 11 in 14 let, sta bili prepričani, da skrivnostno trkanje ni naključno – moški jima je na ta način poskušal nekaj povedati. Zapletli so se v pogovore.

Foxovi dekletci sta kmalu začeli zatrjevati, da prenašata tudi sporočila drugih pokojnih duš, isto pa je trdilo vse več drugih oseb, večinoma žensk, ki so nenadoma razvile enak talent za '’trkanje z duhovi'’. Početje, ki se je desetletja pozneje izkazalo za potegavščino, je hitro preraslo v množično gibanje, ki je zajelo državo in na koncu tudi ves angleško govoreči svet.

Na milijone Američanov je živelo v prepričanju, da lahko govorijo z mrtvimi, in seanse so postale del osrednje kulture. Andrew Jackson Davis, verjetno najpomembnejši zagovornik spiritualizma v ZDA, je to leta 1850 razložil povsem brez okolišenja. Pogovarjanje z mrtvimi po njegovih besedah ni »nič bolj zapleteno ali čudovito« od tega, kako telegrafi sporočila pošiljajo preko žic.

Še en vidnejši spiritualist po imenu Apollos Munn je to misel podprl in eksplicitno izpostavil "analogijo med načinom komunikacije med duhovnim in naravnim svetom prek električnega trkanja ter načinom komunikacije med oddaljenimi kraji prek magnetnega telegrafa". Tako so trkanje razumeli na enak način kot telegrafske Morsejeve kode, "ki ustrezajo črkam abecede".

To primerjavo je podpiral niz metafizičnih razlag, hkrati pa je magnetni telegraf, ki je zameglil pojem časa in prostora, primerjal z "nebeškim telegrafom", ki je združeval žive in mrtve. Prvi časopis tega gibanja, The Spiritual Telegraph, se je izdatno poklonil tej povezavi.

In ko je Davis poskušal pojasniti, kdo med umrlimi je odgovoren za združitev obeh svetov, je zatrdil, da je bil ključni akter duh Benjamina Franklina – moža, ki so mu številni pripisovali dejansko odkritje elektrike. Franklin se je kmalu začel pogosto udeleževati seans, na katerih je kramljal z Američani, ki so hrepeneli po njegovi modrosti. Na podoben način so iz onostranstva priklicali še enega od prvih državnikov, Georgea Washingtona. 

Vse to morda zveni kot obrobno gibanje, ki pa je vendarle pritegnilo na milijone privržencev iz srednjega in višjega razreda. Pomembno je predvsem to, da so številni elektroinženirji, ki so svoje poklicno življenje posvetili telegrafiji, na osebni ravni kazali globoko zanimanje za spiritualizem – med njimi so bili ljudje, kot je bil Cromwell Varley, ki je pomagal pri vzpostavitvi čezatlantske telegrafske povezave in je obiskoval seanse, ki jih je vodila ena od sester Fox.

Podobne odzive so vzbudile tudi druge tehnologije, ki so se na prvi pogled zdele čarobne. Ob izumu fotografije je vzniknilo gibanje, ki je želelo na film ujeti 'duhove'; povsem novo spiritualistično norijo je sprožil tudi pojav telefona. Najnovejša različica tega pojava, ki se odvija na krilih umetne inteligence, je neposredni naslednik te tradicije.

Da napredne tehnologije še vedno spodbujajo šamanske prakse, ki bolj pritičejo družbam pred modernizacijo, nas ne bi smelo presenetiti. Kljub vsem našim veščinam sestavljanja strojev si upam staviti, da številni med nami skrivaj bolj uživajo v osuplosti in magiji kot v hladnem udobju sodobne tehnologije. To je tisto, zaradi česar smo človeški – in s tem povsem drugačni od umetne inteligence.