Pred nekaj meseci se je v Ameriški centralni banki (Fed) zgodilo nekaj zelo nenavadnega, čeprav so ta odklon verjetno zaznali le bolj izkušeni opazovalci centralnih bank. Na decembrski seji o obrestnih merah je bil rezultat glasovanja razdeljen na devet proti tri. Devet članov odbora za določanje obrestnih mer Feda (vključno s predsednikom Jeromom Powllom) se je referenčno ceno odločilo znižati za četrt odstotne točke, dva pa sta bila proti. Stephen Miran, pooblaščenec predsednika Donalda Trumpa, je znižanju prav tako nasprotoval, saj naj bi gospodarske razmere po njegovem mnenju upravičevale še veliko večje znižanje.
V centralni banki, ki si pri svojih političnih odločitvah prizadeva za enotnost, so takšna nesoglasja redka. Prvič po letu 2019 se je namreč zgodilo, da so trije uradniki Zveznega odbora za odprte trge (FOMC) glasovali proti odločitvi o politiki. Prava novica pa ni bila toliko sam razdeljen rezultat glasovanja, temveč to, kako je o tem spregovoril Powell. Namesto da bi nasprotno mnenje preprosto prezrl, je pozneje na tiskovni konferenci izrecno pohvalil živahno razpravo v odboru in dejal: "Naši pogovori so na ravni najboljših, kar sem jih doživel v svojih 14 letih pri Fedu."
Toleriranje – ali celo spodbujanje – nestrinjanj v centralni banki je ena izmed številnih Powllovih potez, ki bi lahko 112 let staro institucijo oborožile v boju proti neukrotljivim potezam, s katerimi poskuša Trumpova administracija prevzeti nadzor nad denarno politiko. Nekoliko bolj skrita pred javnostjo, a zato morda nič manj pomembna pa je dolgoletna ofenziva z očarljivostjo, ki jo Powell izvaja na Kapitolu; gre za kampanjo, ki se je v zadnjih mesecih, ko predsednik in uradniki administracije stopnjujejo napade na Powlla in druge člane upravnega odbora, le še okrepila.
Powllov pozitiven pogled na razpravo o obrestnih merah je presenetljiv odmik od tipičnega pristopa Feda po načelu e-pluribus unum (iz mnogih eno), pravi Dario Perkins, direktor raziskovalnega podjetja TS Lombard. Perkins, ki že leta proučuje centralne banke, pravi, da so soglasni rezultati glasovanj v ZDA postali norma in veljajo za znak močnega predsedstva.
Powllove decembrske izjave pa po Perkinsovih besedah nakazujejo novo strategijo, namenjeno »zaščiti neodvisnosti Feda«. »Mislim, da je Powlla zaskrbelo, da odbor ne bo vajen nasprotovanja in ugovarjanja predsedniku.« Powell »ustvarja okolje, kjer bi bilo lahko prostora za nestrinjanja več«. In zdi se, da pristop deluje: na prvih 61 sestankih je v vlogi predsednika skupno požel 16 nestrinjanj; v zadnjih petih jih je bilo 10.
Pri nadzoru agende v Fedu in doseganju konsenza za izrazitejša znižanja obrestnih mer na Trumpovo zahtevo bo imel Powllov naslednik posledično težjo nalogo. Powllov predsedniški mandat se izteče maja. Predsednik je za njegovega naslednika imenoval Kevina Warsha, finančnika in nekdanjega guvernerja Feda, njegovo odločitev pa mora odobriti še kongres. V zapisniku sestanka centralne banke, ki je potekal od 27. do 28. januarja, lahko preberemo, da se uradniki FOMC vse bolj oddaljujejo od dogovora o novem znižanju obrestnih mer, saj opažajo, da tveganja za trg dela izginjajo.
Nestrinjanje je v drugih centralnih bankah manj radikalen pojav. "Bank of England je skrajna različica," pravi Perkins. "Glasovi so pogosto razdeljeni v razmerju pet proti štiri, in večkrat se je že zgodilo, da je bil guverner na glasovanju dejansko preglasovan."
Justin Wolfers, ekonomist z Univerze v Michiganu, se strinja, da je odbor za določanje obrestnih mer do zdaj skorajda vedno sledil glasu predsednika, a po njegovih besedah "to ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnosti". Dodaja še, da trditev, da lahko Trump nad denarno politiko zavlada z imenovanjem predsednika, ne drži.
Bloomberg
Wolfers poudarja, da Trumpova administracija prav iz tega razloga sprejema ukrepe na lastno pest in poskuša zagotoviti dodatna prosta mesta v upravnem odboru Feda, ki bi jih lahko zapolnila s svojimi imenovanimi člani, ki bi ravnotežje moči prevesili v korist nižjim obrestnim meram. (Trump je dejal, da je treba referenčno obrestno mero znižati na 1 odstotek ali manj; trenutno je zastavljena v razponu od 3,5 do 3,75 odstotka.)
Lani je administracija poskušala s položaja odstraniti guvernerko Feda Liso Cook, ker naj bi zagrešila goljufijo s hipotekami. Cook je obtožbo zanikala, odločitev pa je začasno blokiralo vrhovno sodišče, ki zdaj obravnava primer. Če Beli hiši uspe Cookovo prisiliti k odhodu, bo to ustvarilo nevaren precedens, kot pravi nekdanja predsednica Feda Janet Yellen. "Mislim, da bi to prestrašilo vsakogar na višjem vodstvenem položaju,« pravi. »Namreč, to daje vtis, da če tvoji nazori nekomu niso pogodu, lahko pokliče prijatelje na Ministrstvu za pravosodje in jim reče, naj proti tebi vložijo kazenske obtožbe."
Fed na vprašanja ni podal neposrednega odgovora, je pa opozoril na izjavo, s katero je Powell postregel na tiskovni konferenci, ko so ga vprašali, ali lahko centralna banka po njegovem mnenju ohrani svojo neodvisnost kljub naraščajočemu pritisku Bele hiše. "Da," je odgovoril. "Temu sem močno zavezan, prav tako moji sodelavci."
Medtem ko Powell znotraj Feda spodbuja individualnost, hkrati tke tudi tesnejše vezi na Kapitolu. Kongres nadzira njegovo delo in je lahko njegov močan zaveznik, ko se je treba zoperstaviti predsedniku. "Biti predsednik Feda je v resnici politična naloga," pravi John Cochrane, višji sodelavec na Inštitutu Hoover na Univerzi Stanford. "Powell se je pri iskanju skupnega jezika z Washingtonom izvrstno odrezal.«
Powllov koledar (ki je javen) kaže, da se je leta 2025 udeležil skoraj 80 sestankov s člani kongresa, kar je skoraj 60 odstotkov več kot leto prej. Na dnevnem redu takšnih sestankov se včasih znajde tudi nekaj čohanja po trebuhu. Leta 2024 je republikanski senator Thom Tillis iz Severne Karoline na kongresnem zaslišanju o denarni politiki Powllu sporočil, da ga pozdravlja njun skupni prijatelj Gus. "Predsednik Powell je spoznal mojega psa, ki me spremlja v pisarni,« je Tillis pojasnil prisotnim v dvorani. Powell ni okleval: "Gusa lepo pozdravljam nazaj,« je odgovoril z rahlim nasmeškom. "Povejte mu, da sem rekel, da je priden kuža."
Čeprav je sestankovanja ob kosilu (in vljudnost do ljubljenčkov) lahko podcenjevati, je bil prav Tillis tisti, ki je posredoval v Powllovo korist, ko je pravosodno ministrstvo januarja sprožilo kazensko preiskavo proti Powllu in Fedu – pri tem je dejal, da bo blokiral vsakega Trumpovega kandidata za predsednika centralne banke, če se bo preiskava nadaljevala.
A do Powllove morda najmočnejše politične poteze ni prišlo na Kapitolu, marveč na spletu. Vedno formalno zadržani vodja centralne banke je 11. januarja objavil videoposnetek, v katerem je javnost osupnil z izjavo, da je pravosodno ministrstvo sprožilo kazensko preiskavo, v kateri želi razkriti, ali je Powell Kongres namerno zavajal glede stroškov prenove dveh zgodovinskih stavb Feda. V dvominutnem sporočilu je Powell ta dejanja obsodil in označil kot maščevanje, ker Fed Trumpu ni popustil glede obrestnih mer. "Javna služba včasih zahteva neomajnost kljub grožnjam," je dejal. "Svoje delo bom nadaljeval ... z integriteto in zavezanostjo služenju ameriškemu ljudstvu."
Objava se je bliskovito razširila po spletu in požela obilo podpore ter navdihnila plaz memov in celo pesem. Napev "We Are Jerome Powell" je na Instagramu naštel skoraj pol milijona ogledov. Yellen pravi, da je bil javni nagovor pametna strategija. "Veliko ljudi je bilo resnično navdušenih nad Powllovo integriteto in vidijo ga kot osebo, ki daje prednost interesom Amerike," pravi.
Najpomembnejši korak, ki bi ga Powell lahko ubral za zagotovitev neodvisnosti Feda, je ta, da ostane na svojem mestu. Čeprav se njegov mandat predsednika spomladi izteče, mu preostaneta še dve leti v vlogi guvernerja Feda. Predsedniki običajno odstopijo, ko so potrjeni njihovi nasledniki, a če Powell ostane, bo lahko še naprej glasoval o obrestnih merah. (Odkar je Trump napovedal svojo namero o nominaciji Warsha, Powell vztrajno molči ob vprašanjih novinarjev, ali namerava po predaji ključev še vedno ostati.)
Ta odločitev bi bila lahko izjemno pomembna. Če bi vsi trenutni člani odbora guvernerjev svoj 14-letni mandat opravili v celoti, bi bil Powllov sedež edini, ki bi se sprostil še pred koncem Trumpovega trenutnega mandata, pravi David Wilcox, direktor raziskav za področje ZDA pri Bloombergu Economics. A, kot poudarja Wilcox, od leta 1990 ni noben guverner ostal na položaju do konca svojega mandata.
"Če bi se Powell odločil v odboru ostati do 31. januarja 2028, bi imel še večjo moralno avtoriteto, kot jo že ima," pravi Wilcox, ki je hkrati višji sodelavec na Petersonovem inštitutu za mednarodno ekonomijo. "Preostalim guvernerjem bi s tem sporočil: Od vas ne zahtevam ničesar, česar nisem pripravljen storiti sam. Če vam institucija pomeni toliko kot meni, boste tudi vi naredili vse, da jo zaščitite."
Če Vrhovno sodišče torej blokira poskus odstranitve Cookove in če trenutni seznam guvernerjev Feda ostane nespremenjen (in dovolj oblikovalcev politik dobi zagon, da se novemu predsedniku postavijo po robu), ali je Fed varen pred Trumpom? "Glede na naše trenutno poznavanje taktičnega načrta je," pravi Wolfers. Dodaja pa, da predsednika ne smemo podcenjevati. "Nadvse ustvarjalen je. Še naprej bo preizkušal, kako trdna je ograja," pravi Wolfers, "ali pa jo bo, resnici na ljubo, poskušal porušiti z buldožerjem."
.webp){kind=icon}
