Renesansa smučišč v regiji Adria – cenovnega brezna ni več

"Za nepozabno doživetje prostega smučanja je Severna Makedonija kar prava izbira. Seveda je tu še sever Francije, še bolje Kanada ali Amerika, a Severna Makedonija je precej bliže," pripoveduje strastni smučar Mitja Urh, ki je tudi sicer zaposlen v izdelovalcu športne opreme Elan, širši javnosti verjetno bolj znanem po smučeh. Čeprav se zdi prihod na letališče v Skopju s smučarsko opremo marsikomu smešen, pa Slovenec že razmišlja o ponovnem obisku Popove Šapke, saj ga je to smučišče na Šar planini navdušilo.

Čeprav se Severna Makedonija morda res zdi nekoliko eksotična smučarska destinacija, pa vse več ljudi iz regije obišče prav njena smučišča. Slovenija je znana kot smučarska destinacija in Slovenci od nekdaj veljamo za smučarski narod, zato ne preseneča, da želimo okusiti bele strmine na Balkanu. Prav to pa čedalje bolj skrbi upravljavce slovenskih smučišč. "Zaskrbljeno spremljamo konkurenčna smučišča v državah nekdanje Jugoslavije, predvsem zato, ker so se tamkajšnji smučarski centri v zadnjih desetih letih pospešeno razvijali," je v intervjuju za Bloomberg Adria poudaril predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž.

Mitja Urh se je odločil za prosto smučanje. "Na Popovi Šapki imajo samo eno žičnico, po planjavah te vozijo z ratraki oziroma teptalniki. Takšno dogodivščino bi priporočil vsakomur, podobno sem se počutil le še v Kanadi," opisuje. Strošek je po njegovih besedah v primerjavi s cenami v Sloveniji za polovico nižji, seveda pa ob tem ne moremo pričakovati "petzvezdičnega doživetja".

Borjan Jovanoski

 

Makedonski Dolomiti

Urh ni bil edini eksotični gost na severnomakedonskih planjavah, tja prihajajo smučarji z vsega sveta. "Ob našem smučanju na Popovi Šapki sta novinarja revije National Geographic tam delala reportažo, srečali smo tudi Avstralce in Švede, v hotelu pa zvečer slišiš skoraj vse evropske jezike," se spominja sogovornik.

Severna Makedonija ima dve večji zimski središči, Popovo Šapko in Mavrovo, ki se tako imenujeta še iz obdobja nekdanje Jugoslavije. Trenutno na prvem čakajo na nove investicije po načrtih novega lastnika. Projekt prenove in razvoja Popove Šapke bo stal več kot 180 milijonov evrov.

Popova Šapka pa ni edino smučišče v regiji Adria, ki ga je obiskal Urh, pred tem je namreč po snežno belih strminah vijugal že na Kopaoniku v Srbiji, tam je smučišče po njegovi oceni zelo napredno. Razmišlja pa tudi o obisku Bjelašnice in Jahorine v Bosni in Hercegovini (BiH).

Kopaonik dražji od slovenskih smučišč

Eno največjih smučarskih središč v jugovzhodni Evropi, Kopaonik, že tradicionalno ne velja za cenovno ugodno smučišče, ampak za "goro, ki ni za vsak žep". Gre za največji smučarski center v Srbiji s približno 50 smučišči in več kot 20 žičnicami. Karte so za 25 odstotkov dražje kot v prejšnjih dveh sezonah, ko cen niso zviševali. Dnevna karta za odraslega stane dobrih 45 evrov. Kopaonik je torej najdražje smučišče v regiji. Za primerjavo omenimo, da se povprečne cene dnevnih smučarskih vozovnic na slovenskih srednjih in velikih smučiščih gibljejo med 36 in 44 evri.

Višje cene se poznajo tudi pri strukturi obiskovalcev. V preteklosti je na Kopaonik prihajalo veliko Romunov in Črnogorcev, zdaj je vse več Rusov in Kitajcev, pa tudi smučarjev iz zahodne Evrope.

Ob tem je letos devet slovenskih smučarskih centrov namenilo skoraj 80 milijonov evrov za naložbe, kar pomeni, da so na številnih smučiščih upokojili več desetletij stare vlečne naprave. Prav zaradi razmeroma starih naprav in višjih cen kart na domačih strminah je bilo lani med Slovenci pravi hit bosansko smučišče Jahorina.

Na Jahorini prav toliko kot v Kranjski Gori

Lani so na Jahorini našteli skoraj 300 tisoč obiskovalcev. Letos je smučarjem na voljo 52 kilometrov prog, cena dnevne karte pa je nekoliko višja in je že na ravni slovenskih – giblje se od 37,5 evra pred sezono in po njej do 44 evrov v sezoni. Prav toliko, kot stane dnevno smučanje v slovenski smučarski meki Kranjski Gori.

Nekoliko manj obiskani, a še vedno priljubljeni sta tudi smučišči Bjelašnica in Igman, v lanski sezoni ju je obiskalo skoraj sto tisoč smučarjev. "Največ je domačih obiskovalcev, prihajajo iz vseh krajev, sledijo državljani Srbije, Hrvaške, Slovenije, Avstrije in Nemčije, vse več pa je tudi gostov iz zalivskih držav, kot so Kuvajt, Bahrajn, Savdska Arabija, Katar in Združeni arabski emirati," so za Bloomberg Businessweek Adria povedali v upravljavcu smučišča KJP ZOI '84.

Smučarske karte so se tudi tam letos nekoliko podražile. Po novem stane dnevna karta za odrasle 24 evrov. "Februarja nas čaka organizacija velikega tekmovanja evropskega pokala v superveleslalomu za moške, in to je najboljši način za praznovanje 40. obletnice zimskih olimpijskih iger, ki jo zaznamujemo v tej sezoni," poudarjajo v ZOI '84.

Borjan Jovanoski

 

Žičnica v Črni gori z ogrevanimi sedeži, ozvočenjem in wifijem

Omenimo še smučišče Kolašin v Črni gori. Tam je za dnevno karto za odraslo osebo treba odšteti 25 evrov, je navedeno na njihovi spletni strani za sezono 2022/23. Kot zanimivost omenimo, da se je odprtja leta 2019 udeležil nekdanji jugoslovanski smučar Bojan Križaj. Gre za sodoben smučarski center, žičnica ima ogrevane sedeže ter je opremljena z ozvočenjem in wifijem. Novo šestsedežnico K7 so odprli februarja lani. Z novo vzpenjačo so smučarska centra povezali v mrežo 45 kilometrov smučarskih prog različnih težavnosti, zaradi česar je to smučišče eno največjih v regiji.

Sljeme najcenejše, a ni snežne garancije

Najcenejše v regiji Adria je smučanje na Hrvaškem, kjer delujeta le dve srednje veliki smučišči. Sljeme, ki se razprostira nad prestolnico, je bilo vrsto let gostitelj tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju, v letošnji sezoni pa ga ni na koledarju. Med vzroki za to so verjetno zahtevne snežne razmere v lanskem letu, ki so odnesle moško tekmo. Za letošnjo sezono cen sicer še niso objavili, lani pa je bilo treba za dnevno smuko odšteti dobrih 13 evrov. To je na primer trikrat manj kot na večjih smučiščih v regiji. Ob vse bolj zaznavnih podnebnih spremembah imajo na nižje ležečem smučišču tako kot na mariborskem Pohorju velike težave s snegom.

Omenimo lahko še manjše hrvaško smučišče Platak nad Reko, ki se lahko pohvali s pogledom na morje. Tam bodo letos smučarje presenetili z novo štirisedežnico. Dnevna karta je lani stala 18 evrov. Včasih je bilo priljubljeno tudi hrvaško smučišče Bjelolasica, a je že desetletje zaprto. Žal se niti z novimi slovaškimi lastniki razmere niso spremenile.

Smučišča v regiji že vsa leta povezujeta nostalgična nota in podoben jezik, a ker cenovnega brezna med Slovenijo in preostalo regijo ni več, ni mogoče napovedati, kam bomo hodili na smučanje.

Članek je nastal v sodelovanju z Mirelo Haskić Suša, Aleksandro Tomić, Suzano Peljto in Natasho Davidov – Bloomberg Adria.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar