Srbija: Tretje volitve v štirih letih niso dobre za gospodarstvo
Konec leta 2023 so se državljani Srbije že tretjič v štirih letih odpravili na volišča. Po rednih volitvah leta 2020 sta sledila dva skrajšana volilna cikla, saj so bile v letih 2022 in 2023 izvedene izredne volitve. Čeprav realno brez negotovosti glede izidov, je vladajoči blok že dve leti zapored preizkušal voljo ljudstva. Prvič spomladi 2022, ko so volitve potrdile prevlado Srbske napredne stranke, oblikovanje vlade pa je trajalo še polnega pol leta. Ta vlada je učinkovito delovala le leto dni, saj so bile nove volitve 17. decembra 2023. Glede na to, da je vladajoča večina znova dobila večinsko podporo volivcev, se je upravičeno vprašati, ali se napoveduje podoben scenarij, da se bo na nov mandat čakalo do sredine leta 2024. To pa ima lahko posledice tudi za gospodarstvo.
Svet tujih investitorjev, sestavljen iz 122 podjetij, ki so v Srbijo vložila 44 milijard evrov in zaposlujejo več kot 120 tisoč delavcev, pričakuje, da bo nova vlada sestavljena hitro in da bo trajala vsaj štiri leta. Prepogoste volitve, tretje v treh letih, so upočasnile reformne aktivnosti in opazna je upočasnitev pri sprejemanju zakonov, potrebnih za uskladitev srbskega gospodarstva, opozarjajo in pravijo, da so določena priporočila na mizi že leta.
Hrvaška: Supervolilno leto
V supervolilnem letu 2024 Hrvate čakajo parlamentarne in predsedniške volitve, izbirali pa bodo tudi nove predstavnike v evropskem parlamentu.
Daleč najpomembnejše so državnozborske volitve, na katerih bodo državljani odločali o tem, kdo bo vodil državo naslednja štiri leta. Analitiki trenutno napovedujejo gladko zmago vladajoče HDZ s premierjem Andrejem Plenkovićem na čelu, za katero bi bil to že tretji mandat zapored. Takšen izid bi pomenil kontinuiteto že leta vodene ekonomske politike, kar vlagatelji vedno radi vidijo, prinaša pa tudi tveganje dodatne krepitve sistemske korupcije.
Največji gospodarski izzivi, s katerimi se bo morala spoprijeti nova vlada, so inflacija, po kateri je Hrvaška v samem vrhu, pomanjkanje delovne sile, ki jo trenutno rešujejo z neomejenim uvozom delavcev, in problem regulacije dela ob nedeljah, ki duši male in srednje podjetnike.
Na predsedniških volitvah ne bi smelo biti presenečenj, saj večina analitikov pričakuje prepričljivo zmago sedanjega predsednika Zorana Milanovića, ki bo zaradi ozkih pooblastil ostal le besedna opozicija Plenkoviću in HDZ.
Za hrvaške državljane bodo tradicionalno najmanj zanimive volitve v evropski parlament, na njih bodo volili 12 novih poslancev.
Severna Makedonija: Boj proti korupciji
V Makedoniji bodo 8. maja potekale 11. parlamentarne volitve. To je prvič po letu 2006, da volitve poslancev potekajo v rednem roku. V prejšnjih štirih ciklih so v državi potekale predčasne volitve. Na isti dan bo namreč drugi krog predsedniških volitev, prvi bo 24. aprila.
Gospodarstveniki pred pripravo volilnih programov zahtevajo, da jim končno prisluhnejo, da jih vključijo v ustvarjanje boljših možnosti za reševanje osnovnih težav, ki se vlečejo že tri desetletja, zahtevajo pa tudi predvidljivo davčno politiko, in ne sprejemanje interventnih zakonov, kot je bil skupni davek.
Med najpomembnejšimi izzivi za naslednjo vlado je gotovo boj proti korupciji, ki je globoko zasidrana v makedonski družbi.
Slovenija: Politični uspeh članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov
Prvega januarja letos je Slovenija drugič v zgodovini postala nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov. Sedež v tem organu, ki odloča o vprašanjih mednarodnega miru in varnosti, bo imela dve leti, do 31. decembra 2025. Za Slovenijo je glasovalo 153 držav članic te organizacije.
Sicer pa je slovenska vlada v novo leto vstopila s polno izzivi – protesti zaradi dvigov plač v javnem sektorju, pritožbe gospodarstvenikov zaradi povečanih davčnih obveznosti, kadrovske menjave na ministrstvih in težave pri usklajevanju napovedanih reform. Najnovejše ankete kažejo, da podpora vladi Roberta Goloba v javnosti upada.
BiH: Brez zadostnega napredka
Lokalne volitve prvi konec tedna v oktobru naj bi zaznamovale letošnje politično življenje v Bosni in Hercegovini. Pred maksimalno razdrobljeno politično sceno je nov preizkus moči.
Na gospodarskem področju se BiH srečuje z izzivi, povezanimi s trgom dela, poslovnim okoljem in izvajanjem gospodarskih reform. Neskladnost z zahtevami notranjega trga EU je resna težava.
Evropska komisija je konec prejšnjega leta ocenila, da BiH ni dovolj napredovala na poti članstva v EU. Sprejetih je bilo več evropskih zakonov iz 14. prioritete Evropske komisije, a partnerji iz Bruslja od BiH zahtevajo izpolnitev preostalih pogojev.
Leto 2023 so zaznamovale tudi številne aretacije, med njimi so bili visoki uradniki, kot so nekdanji župan Sarajeva in trenutni veleposlanik BiH v Katarju Abdulah Skaka, nekdanji župan občine Stari Grad Ibrahim Hadžibajrić, nekdanji župan občine Ilidža Senaida Memića, pa tudi predsednik sodišča BiH Ranko Debevec in nekdanji direktor obveščevalno-varnostnih agencij BiH Osman Mehmedagić, a tudi pripor odvetnice Vasvije Vidović.
.webp){kind=icon}
