Siniša Mali je v novi srbski vladi, oblikovani konec leta 2022, že tretjič postal minister za finance, na tem položaju pa je od leta 2018. Ena najpomembnejših reform, ki jih je letos izvedlo srbsko ministrstvo za finance, je proces e-fiskalizacije, to je digitalizacija starega sistema fiskalizacije, kar pomeni popolno izkoreninjenje klasične fiskalne blagajne ter uvedbo nove programske in elektronske rešitve. Postopek ni minil brez odpora, a po podatkih ministrstva je bilo konec leta v sistemu elektronskih računov več kot 20 tisoč uporabnikov javnih sredstev, med njimi večina podjetnikov.
V zahtevnem okolju po začetku vojne v Ukrajini in posledični energetski krizi se je Mali na čelu ministrstva med letom soočal z različnimi izzivi, med največjimi pa je bilo zagotovo financiranje povečanega uvoza električne energije zaradi nezadostne proizvodnje Elektroprivrede Srbije (EPS) po nesreči novembra 2021. Ocenjuje se, da je bilo lani za te namene porabljenih dodatnih 1,7 milijarde evrov, zaradi česar je bila vlada med drugim prisiljena zahtevati nov dogovor z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) in se dodatno zadolževati iz drugih virov. Srbske javne finance so leto končale z javnim dolgom v višini 54 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), počasno enoodstotno letno gospodarsko rastjo, ki je bila v zadnjem zabeleženem četrtletju negativna, in 15,1-odstotno inflacijo. Največja izziva v letu 2023 bosta za ministra za finance zagotovo ostala visoka inflacija in gospodarska rast.
.webp){kind=icon}