Evropske volitve: Med strankama GS in SDS največ razlik pri zelenem prehodu

Slovenci bomo 9. junija že petič volili evropske poslance. Večina odločitev in zakonodaje, ki vplivajo na naša življenja in gospodarstvo, se sprejema v Bruslju in Strasbourgu, te odločitve pa so še posebej pomembne v času, ko se gospodarstvo Evropske unije sooča z doslej redko videnimi izzivi.

Vojni v Ukrajini in Gazi sta namreč pretrgali številne trgovske tokove, pojavila so se vprašanja o energetski prihodnosti. Vse večja je tudi konkurenčnost Kitajske in drugih rastočih gospodarstev, prav tako se podjetja soočajo z izzivi pomanjkanja delovne sile.

Na drugi strani so priložnosti vlaganj v razvoj, digitalizacijo in zeleni prehod, a pri teh je pomembno tudi koriščenje evropskih sredstev. V oddaji 'Zoom in' na Bloomberg Adria TV sta poglede o razvoju evropskega in slovenskega gospodarstva soočila Karin Planinšek iz Slovenske demokratske stranke (SDS) in Jure Leben iz Gibanja Svoboda (GS). 

Kandidatka največje opozicijske stranke meni, da se položaj gospodarstva v Uniji slabša in da ''krepko zaostajamo za Kitajsko in seveda Ameriko''. Zato po mnenju Planinšek ''gospodarstva ne smemo omejevati z birokracijo in raznimi prepovedmi, tako kot se dogaja zdaj''. Opozorila je tudi na napake s selitvijo industrije v Azijo, saj to prinaša odvisnost od drugih držav. 

Leben se s tem ni strinjal, saj meni, da se proizvodnja iz Evrope ne seli več v tujino. Kandidat največje vladne stranke je tudi mnenja, da se kondicija evropskega gospodarstva izboljšuje, opozoril pa je, da mora Evropska unija skupaj napeti sile, da lahko čim več industrije pripelje nazaj v Evropo in s tem konkurira drugim kontinentom. 

Oba sta poudarila tudi pomen evropskih sredstev za razvoj. Leben je pri tem opozoril na nujnost sprejema državne strategije razvoja, ki bi jo upoštevale vse vlade, Planinšek pa je opozorila na nevarnost zmanjšanja evropskih sredstev za razvoj Slovenije, ker vlada ni pripravila ustreznih reform. Poudarila je tudi pomen ustreznega okolja za razvijanje podjetništva. 

Različni pogledi glede zelenega prehoda

Leben meni, da so investitorji odgovorni za ustrezno pripravo projektov, izpostavil je pomen razvoja vodikovih tehnologij in priložnosti, ki jih nudi tako imenovana evropska vodikova banka, ki ima na voljo veliko namenskih sredstev. ''Zeleni prehod je treba čim prej začeti aktivno implementirati,'' je rekel kandidat GS.

Poudaril je dobre pogoje v Sloveniji za razvoj baterij, vodika in gorivnih celic, za implementacijo obnovljivih virov, kot je geotermalna energija za področje kmetijstva. S tem bi tudi povečali samozadostnost in proizvodnjo hrane v Sloveniji, zato je lahko po njegovem mnenju ''zeleni dogovor odskočna deska in zelo velika priložnost za Slovenijo''.  

Bloomberg Adria

 

Tudi kandidatka SDS se je strinjala s priložnostmi zelenega prehoda, ''ampak ne s takim tempom, kot smo se ga lotili zdaj''. Po njenem mnenju smo se ga namreč lotili z omejevanji in prepovedmi, kar ni pravi način. ''Treba je predvsem vlagati v raziskave in inovacije, da dobimo nove tehnologije,'' je poudarila, saj zdajšnji načrti po njenem mnenju dušijo gospodarstvo. 

Planinšek je poudarila tudi nestrinjanje s koncem prodaje novih vozil z notranjim zgorevanjem do leta 2035. Poudarila je, da ''nimamo ustrezne infrastrukture, da bi lahko zagotovili zadostno število polnilnic že čez 10 let, kar je neverjetno hitro''. Po njenem mnenju bi morala biti tehnologija uveljavljena pred prihodom na trg, saj bomo s prepovedjo obremenili tudi ljudi. 

Z uveljavljenostjo tehnologije pred prihodom na trg se Leben ni strinjal. Poudaril je, da ''vsaka nova tehnologija rabi čas implementacije'', da bomo do leta 2035 lahko bolj računali tudi na vodikovo tehnologijo in da je to edina prava pot do brezogljičnosti leta 2050. Spomnil je na čase, ko smo ''imeli samo Nokio, ki je znala samo pisati in igrati kačo in z uporabo te smo prišli do tega, kar nam zdaj omogoča iPhon''. Z uporabo, poudarja, pride tudi razvoj. 

Je pa Leben dejal, da bi se kot evropski poslanec zavzemal za hitrejšo implementacijo ukrepov, ki bi pomagali zmanjšati zaostanek za Kitajsko pri e-mobilnosti. Planinšek pa se je vprašala o smiselnosti, saj je po njenem mnenju proizvodnja baterij za električne avtomobile ''zelo umazana industrija'', prav tako je sporno, da pri pridobivanju rudnin zanje izkoriščajo otroško delovno silo. 

Vseeno sta se oba strinjala z uvedbo carin na kitajske električne avtomobile. ''Ker nam kitajska industrija nekako grozi, se mi zdi, da je to neizogibno, seveda pa morajo biti ukrepi sorazmerni, da se čim bolj izognemo proti obdavčitvam in bremenom za naše gospodarstvo,'' meni Planinšek. 

Bloomberg Adria

 

Leben sicer verjame, da bodo voditelji našli rešitve, da bodo podjetja lahko normalno delovala in da bo med gospodarskimi silama še vedno potekala živahna trgovinska menjava. Da bi Evropska unija sledila ameriški trgovinski vojni s Kitajsko, se ni strinjala niti Planinšek, a je poudarila, da bi morali biti ''zelo pozorni pri analizi stanja uvoza in izvoza in potem iz tega izpeljati določene ukrepe''.

Geopolitične gospodarske priložnosti

Evropska gospodarstva so doživela precejšnje pretrese z vojno v Ukrajini, lani pa so se soočila s težavami v dobavnih verigah še ob vojni v Gazi. To je v Uniji spodbudilo razvoj orožarske industrije. Kandidatka SDS meni, da prinaša članstvo Slovenije v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov velike priložnosti.

Ne meni pa, da geopolitične razmere ponujajo priložnosti za gospodarstvo. Podpira izvoza orožja v Izrael kljub opozorilom na kršitve mednarodnega prava v Gazi, in se pri tem sklicuje na pomoč Ukrajini, saj sta bila po njenem mnenju tako Izrael kot Ukrajina žrtvi agresije. ''Seveda pa bi bilo treba na vsak način preprečiti, da bi to orožje prešlo v roke terorističnega gibanja Hamas,'' je poudarila.

S podobnim stališčem do izvoza orožja je presenetil tudi Leben, sploh glede na to, da GS kaže precej več simpatij do Gaze in Palestincev od SDS. Poudaril je, da mora Slovenija strogo zastopati svoja in evropska stališča v Varnostnem svetu, a dodal, ''da moramo Izraelu pomagati, če bo treba, tudi z izvozom orožja''.

V pogovoru smo se dotaknili še težav evropskih podjetij s pridobivanjem delovne sile, tudi tega, da razvitejše države jemljejo delovno silo manj razvitim, pa regionalnega razvoja, odvisnosti od fosilnih goriv in energetske prihodnosti Evropske unije. Celoten pogovor v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar