Magneti Ljubljana so ena od štirih preostalih evropskih tovarn magnetov iz redkih zemelj. Več kot 92 odstotkov evropskega trga magnetov iz redkih zemelj obvladujejo Kitajci. Magneti Ljubljana zaposlujejo okoli 200 ljudi, njihove magnete najdemo največ v avtomobilih, FID-stikalih in drugih proizvodih.
Albert Erman družbo, ki obstaja od leta 1951, lastniško obvladuje od začetka devetdesetih let minulega stoletja. Takrat je družba izgubila trge nekdanje Jugoslavije in morala najti partnerje drugod v Evropi. Kljub 82 letom mu izzivov ne manjka, posel pa jemlje kot hobi.
Posnetek intervjuja si lahko ogledate tukaj.
Preberi še
Evropska odvisnost od kritičnih surovin: Zgolj zakon ne bo dovolj
Evropska industrija potrebuje oskrbo s kritičnimi surovinami.
07.12.2023
Baterije: EU bo odvisnost od redkih zemelj reševala z recikliranjem
V Bruslju sprejeli uredbo, ki bo urejala celoten življenjski cikel baterij.
10.07.2023
Gospod Erman, kaj podjetju Magneti trenutno omogoča največji preboj? Je to proizvodnja magnetov za motorje električnih vozil? Kaj vam prinaša na drugi strani konkurenčno prednost?
Konkurenčno prednost nam prinaša to, da bedimo nad kakovostjo, da kupci nimajo težav, drugič, da bedimo nad dobavnimi roki, količina mora biti pri nas skoraj stoodstotno pokrita, in da sledimo tudi razvojnim trendom in pomagamo razvijati sistem. Je pa danes to težko. Morate vedeti, da Kitajska obvladuje več kot 92 odstotkov evropskega trga, da je v moji eri Evropa zaprla 27 magnetnih tovarn.
Ostale so samo štiri?
Ostale so samo štiri. Ampak mi smo ostali. Nismo bili vedno v prvi vrsti pri razvoju in smo ostali na materialih, ki jih imamo še danes, ko so vsi te proizvodnje zaprli, program ALNICO nam še danes prinaša več kot 60 odstotkov proizvodnje. Ko sem prišel sem, so mi na Institutu Jožef Stefan rekli, Albert, zapri to proizvodnjo, ker to je že zastarelo, ampak so sistemi, ki brez tega magneta ne delujejo.
Ste se odločili za vstop v segment proizvodnje za električne motorje?
Mi nismo vstopili v ta segment. Prvič zato, ker smo premajhni. Drugič, pa cenovno ne moremo konkurirati Kitajski. Mi smo več kot 50 odstotkov dražji. Smo delali na tem, imamo veliko razvojnih projektov, lahko rečem, da znamo delati vse, ampak investiramo pa ne, ker nimamo kupcev, ki bi to kupili po takšni ceni, kot jo ponujamo.
Koliko vlagate v razvoj, kolikšen delež dobička?
Imamo veliko mednarodnih projektov, kjer smo dobili več kot milijon evrov sredstev, sami pa vlagamo približno pet odstotkov iz prihodkov, ne iz dobička.
Kakšne naložbe izvajate?
V glavnem obnavljamo strojno opremo, veliko obnavljamo, veliko vlagamo v avtomatizacijo, v informatiko.
Se ukvarjate tudi s projektom reciklaže?
Že od vsega začetka.
Kako se to izplača v primerjavi s samo proizvodnjo?
Pri programu ALNIKO, ki predstavlja 60 odstotkov proizvodnje, brez reciklaže ne gre. Kupujemo tudi odpadne sisteme, ki so že bili v življenjski dobi in jih zdaj prodajajo na trgu. To vse kupujemo v Evropi. Je seveda zahtevnejše, ker morate najprej pretopiti, dobiti točno sestavo, saj magnet zahteva zelo natančno kemično sestavo. In včasih pri nakupu, ko kupuješ magnete, te sestave ne poznaš, zato moraš pretopiti. Je tudi stroškovno malo večji izmet, ampak to jemljemo.
Strateško vprašanje. Dejali ste, da se je 27 podjetij zaprlo v času, odkar ste v tem podjetju. Ima Evropa v tej branži sploh prihodnost?
Ko sem sam prišel Magnete, sem se pogovarjal z Boschem, z glavnim šefom nabave. Danes je šef nabave v Pekingu, kar pomeni, da Kitajci vodijo politiko nabave pri Boschu, in tako je skoraj pri vseh kupcih. Če se ne bo Evropa spremenila, bo tako kot danes zelo odvisna. Cenovno je treba sprejeti, da nimamo kitajskih plač, nimamo kitajske energetike, imamo zahtevno okolje in smo dražji. To nekateri že sprejemajo, so kupci, ki to sprejemajo, ampak manjši, večji kupci v avtomobilski industriji pa ... To smo zelo težko prebili.
Vidimo, da ima nekae težave tudi industrija, ki proizvaja aluminij, da se ta industrija zapira v Evropi. Kateri so vaši glavni partnerji v Evropi in tudi drugje?
To je avtomobilska industrija. Mi smo začeli že takoj, ko smo dobili licenco, delati za ABS-sistem. Za ABS-sistem naredimo več kot 40 milijonov kosov magnetov.
Koliko je to v odstotkih?
To je trenutno okoli 40 odstotkov prometa.
S katerimi slovenskimi in tujimi podjetji sodelujete pri naložbah?
Opremo, ki je specifična, večinoma težko kupujemo na trgu, tako da sodelujemo z manjšimi obrtniki. Uporabimo vsa tista podjetja v Sloveniji ali v tujini, ki nam lahko pomagajo.
V katerih proizvodih vse najdemo vaše magnete?
Največ jih najdete v ABS-sistemih, FID-stikalih, majhnih koračnih motorjih, v majhnih motorjih za ventilatorje. V avtomobilu imate skoraj 50 magnetov. Tako, da jih najdete povsod.
S kakšnimi težavami se soočate pri dobavi materialov?
Nimamo težav, imamo dolgoročne pogodbe, kar pomeni, da imam z dobavitelji skoraj toliko let pogodbo, kot sem sam tukaj.
Iz katerih držav prihajajo?
V glavnem prihajajo dobave prek Anglije. Mi kupujemo kobalt iz angleških rudnikov v Zambiji. Nikelj smo kupovali v Rusiji, zdaj ga kupujemo pri drugih dobaviteljih, tako da nimamo težav. Vedno imamo šestmesečne zaloge surovin.
Kako vplivajo na dobave geopolitične krize? Ukrajinska vojna je vplivala, če ne kupujete več v Rusiji?
Vplivala je samo toliko, da so stroški povsod zrasli.
Ste lahko višje vhodne stroške prenesli v končne cene?
Cene elektrike smo nekako prenesli, dogovorno jih tudi znižamo, ko cene padajo. Tudi sončno energijo uporabljamo. Na mesec porabimo en gigavat energije. Sončne energije imamo instalirane za več kot en megavat. To se pravi za milijon evrov jo porabimo, bi rekel, da smo za 10 odstotkov že znižali strošek z lastno sončno energijo, zdaj kupujemo še baterije. Kupci so z razumevanjem sprejeli ceno elektrike. Letos bomo poskušali še inflacijsko stopnjo spraviti skozi, pa mislim, da nam bo uspelo.
Omenili ste električno energijo. Kolikšen je njen recimo strošek v proizvodu?
Odvisno od proizvoda. Kot vidite, imate izdelke, ki jih morate veliko obdelovati, imate pa tudi izdelke, kot plastomagnet, ki ga samo stisnete. Običajno je strošek električne energije od 10 do 15 odstotkov izdelka. Pri nekaterih izdelkih imamo 11 faz proizvodnje, na malih rotorjih, na primer, je večja poraba energije, ker je pač polno obdelav in termičnih obdelav. Za magnet, kot je tale [pokaže magnet], so potrebne tri termične obdelave. Vse termične obdelave pa še surovine pomenijo tam okoli 15 odstotkov.
Načrtujete morda kakšne prevzeme v vaši branži? Je to sploh realno? Ali pa na drugi strani dobivate kakšne ponudbe za prevzeme?
Prevzemov ne načrtujemo. Imamo pa zelo veliko ponudb, da nas kupijo ameriška podjetja, kitajska, tudi slovenska, ampak trenutno še nismo na trgu.
Zakaj?
Zato, ker se meni zdi to škoda, meni je dejansko posel hobi. Zelo rad razvijam, zelo rad sodelujem in sprašujem se, zakaj bi moralo biti vse v tujih rokah.
Kakšna je lastniška struktura in zgodovina podjetja?
Bili smo med prvimi v Sloveniji, mislim, da smo bili sedmi, ki smo takrat premoženje prenesli na Koržetov sklad. Ne vem, ali se ga spomnite. Podjetje je bilo takrat majhno, imelo je 47 zaposlenih. Ocenili so ga na 1,682 milijona nemških mark in potem smo morali 20 odstotkov denarja, gotovine (takrat nam je pomagala Ljubljanska banka), kar pomeni 336 tisoč mark, položiti, da smo lahko odkupili 51-odstotni delež. Potem smo pa počasi odkupovali naprej, še kredit so nam dali. To je bilo leta 1992, ko smo se privatizirali. Moram reči, da nam je takrat dobro šlo, ljudje pa niso imeli nobenega interesa vlagati, jaz tega sploh ne razumem.
Ker je bilo dejansko poceni?
Pa ljudje niso verjeli, ker je bilo podjetje v težavah, ko sem sam prišel, bilo je v izgubi zaradi zmanjšanja naročil vojske. Tam so bili 20-kratni faktorji od lastne cene, in ko je to padlo v vodo, je podjetje zašlo v težave. Izvoza ni imelo nobenega. Jaz sem pa postal trgovski potniki in najprej sem našel ravno v Bosch, ki je poslal povpraševanje v tovarno, ampak fantje ga niso niti vzeli v roke. Najprej smo morali kupiti opremo in imeli smo zelo sodelujočega partnerja, ki nam je pomagal. Meni je osebno pomagal, me prepričal, da vstopim v lastništvo, za kar nisem imel namena.
Omenili ste mi, da so Magneti v časih Jugoslavije delali predvsem za vojsko. Vojaška industrija je zaradi geopolitičnih kriz in povečevanja vlaganj v vojsko spet na pohodu. Morda razmišljate, da bi se spet spogledovali s to branžo?
Šestdeset odstotkov takratne proizvodnje smo mi prodajali v južni del Jugoslavije. Danes nimamo tam nobenega kupca. Poskušamo to oživeti, bomo videli, kako bomo uspešni. Se tudi vam zahvaljujem, da ste prišli, da bodo vsaj vedeli, da Magneti še živijo. [smeh]
Kje pa je potencial na trgih nekdanje Jugoslavije?
Mislim, da postaja Jugoslavija vedno močnejša, vi veste, da je vlaganje z zahoda zelo močno, posebej v Srbiji. Mislim, da tudi v Bosni. Ravno malo prej sem gostil komercialnega direktorja, ki ga pošiljam okoli, da obišče vse potencialne kupce, ki smo jih imeli. Videti je, da še vsi živijo.
Koliko zaposlenih imajo Magneti, kakšno dodano vrednost na zaposlenega dosegate v Sloveniji?
Pri nas je trenutno okoli 200 ljudi, dodana vrednost je približno 40 tisoč evrov na zaposlenega.
Tukaj imate še nekaj rezerve, da dvignete dodano vrednost?
Mi pričakujemo, da glede na ponudbe, ki jih dajemo, bodo nekatera podjetja, kot je Siemens, začela kupovati tudi večje količine.
Slovenija povečuje vlaganja v raziskave in razvoj, pa vi?
Veliko denarja vložimo v razvoj. Vsi materiali, ne glede na to, koliko so stari, se še vedno razvijajo, dodajajo se novi elementi in mi vložimo približno pet odstotkov prihodkov v razvoj.
Lahko pri razvoju pomaga država s spodbudami?
Moram reči, da nam pomaga. Veliko dobimo evropskega denarja za razvoj, posebej iz podjetji za reciklažo, za odpadne materiale. Veliko uporabljamo evropska sredstva.
Omenili ste že sončne elektrarne. Kako se še lotevate zelenega prehoda?
Najprej smo šli v energetiko, razmišljamo o baterijah, ker tiste viške, ki jih zdaj ustvarjamo v nedeljo, ko ni proizvodnje, nam odkupijo za skoraj nič denarja, to dajemo v omrežje. Tudi v avtomatizacijo vlagamo, vsako leto se moramo toliko avtomatizirati, da lahko rastemo brez povečanja števila zaposlenih za pet do deset odstotkov.
Z avtomatizacijo mislite tudi na robotizacijo?
Na popolno robotizacijo in tudi podajalno avtomatizacijo, da se izdelek izmeri, gre naprej in zapakira.
Slovenija postaja center robotike, vsaj v tem delu Evrope. Sodeluje tudi z Yaskawo, morda s kakšnimi drugimi slovenskimi akterji?
Delamo z znanimi slovenskimi podjetji, ne bom jim reklame delal. [smeh] V glavnem vsi tisti, ki se z avtomatizacijo ukvarjajo, zagotovo sodelujejo tudi z nami. Ker želimo veliko avtomatizirati.
Kako pa sodelujete z znanstvenimi inštituti?
Zelo dobro. Delamo tako z Institutom Jožef Stefan, IMT, mariborsko univerzo. Tam imamo celo enega zaposlenega, da nam pomaga pri razvojnih trendih, ker zdaj razvijamo zlitino za shranjevanje vodika, polimere, skoraj pri vseh izdelkih delamo razvoj za čim večjo porabo reciklatov.
Omenili ste vodik. Je za vas aktualen kot energent prihodnosti?
Tu delamo skupaj z družbo Omega, kjer naj bi shranjevali vodik za stacionarne postaje. Mislim, da bodo stacionarne postaje gotovo na vodik, ne bodo na baterije, ker imajo baterije življenjsko dobo tam nekaj več kot 10 let ali manj, vodik pa se praktično obnavlja sam prek gorivnih celic. Tako da na tem razvoju delamo. Smo že imeli projekt, ko smo te zlitine razvili leta 2007 za Slovensko vojsko in ta projekt nadaljujemo.
Sodelovanje med inštituti in gospodarstvom v Sloveniji je ...
… je odlično!
Kakšen je vaš osebni moto v poslu?
Moj moto je, da tisto, kar rečeš v podjetju, mora biti narejeno. Pogodbe sklepaš, ampak pogodba je samo v primeru, da te 'zmanjka'.
Ste optimist glede gospodarskega okolja v Sloveniji, ker vemo, da se pogoji vedno spreminjajo, kar pri gospodarstvu vedno naleti na kritike?
Niti enega slovenskega kupca nimamo, se pravi, da od slovenskih kupcev nismo nič odvisni, smo pa seveda odvisni od okolja. Stroški nam izredno hitro rastejo, posebej plače in vse to. Vsi bi radi imeli isto, pa mislim, da si to tudi zaslužimo, da imamo evropske plače. Država bi morala resnično kaj več narediti na zmanjšanju dajatev na plače, še posebno na visoke plače, ker to je pa že vprašanje previsokih dajatev.
Ker je težko pridobiti kadre?
Točno to.
Imate težave s kadri?
Imamo, tako kot vsi. Nam manjka zdajle 10 ljudi. Iščemo vsepovsod.
.webp){kind=icon}
