.webp){kind=icon}
Evropska investicijska banka (EIB) je skupaj z Evropskim investicijskim skladom (EIF) leta 2023 podpisala za 88 milijard evrov novih investicij, izhaja iz njihovega zadnjega investicijskega poročila. Gre za 900 projektov, ki bodo po pričakovanjih EIB ustvarili za 320 milijard naložb ter podprli 400 tisoč podjetij in 5,4 milijona delovnih mest. EIB želi z investicijami do leta 2030 podpreti za tisoč milijard evrov trajnostnih projektov. Bodoče investicije se usmerjajo v digitalizacijo, podporo zagonskih podjetij in vsa področja trajnostnega prehoda, saj se največja evropska banka odmika od financiranja fosilne industrije in fosilnih goriv.
O investicijskih trendih in izzivih je ob robu drugega foruma skupne EIB za Bloomberg Adria TV govorila glavna ekonomistka banke Debora Revoltella.
Kot največje izzive za vlaganja v naslednjih letih je navedla trenutne makroekonomske razmere, upočasnitev gospodarske rasti in visoke obrestne mere, ki vplivajo na vlaganja. Kljub temu so bili pri banki presenečeni nad odpornostjo evropskih podjetij, ki so kljub krizam in izzivom še naprej vlagala. "V prihodnje bo pomembno, da se podjetja osredotočijo na spodbude in mehanizme, ki so na voljo, saj bo količina javnega denarja vedno bolj omejena," je poudarila ob dejstvu, da so prav javne pobude doslej igrale pomembno vlogo pri financiranju zelenega prehoda. Kot pomembne primere prehoda je omenila obnovo elektroomrežij in digitalizacijo.
Ob tem velja navesti tudi podatke, ki ji jih je v svojem nagovoru na forumu v Luksemburgu navedel podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič, odgovoren za evropski zeleni dogovor, ki je povedal, da je 40 odstotkov napeljav starejših od 40 let.
"V Evropi nas lahko skrbi manko na področju financiranja rastočih podjetij," je povedala Revoltella, saj to onemogoča inovacije na področju zelenega prehoda. Na področju razogljičenja je poudarila opazen in rastoč razkorak med podjetji, ki vlagajo v zeleni prehod, in tistimi, ki ne, saj slednja tako izgubljajo pomembne priložnosti za prihodnji razvoj.
Financiranje podjetij bo postajalo vse težje, saj bodo finančne institucije začele ocenjevati tveganja tudi na podlagi podnebnih tveganj oziroma pripravljenosti na podnebno pogojene težave. "Zato je to zelo pomemben trenutek, ko moramo hitro izvesti prehod," je dejala in dodala, da so ciljane javne spodbude in zakonodajni oziroma uredbeni okviri izjemnega pomena za to, da vsa podjetja naredijo prvi korak prehoda v trajnostno in brezogljično gospodarstvo ter s tem družbo.
Geopolitične razmere, ki vplivajo na dobavne verige, so kljub presenečenjem prinesle pozitivne spremembe, saj so se te do neke mere razpršile. Evropa ne sme izgubiti konkurenčne prednosti, ki jo omogočajo odprte dobavne verige, je dodala Revoltella in poudarila, da mora Evropa ostati na vrhu pri zelenih tehnologijah, čeprav ni vodilna na področju digitalizacije ali v informacijskih tehnologijah. "To je lahko dobra priložnost za vzpostavitev zdravih dobavnih verig," meni sogovornica.
Celoten pogovor lahko poslušate v zgornjem videu.
