.webp){kind=icon}
Do konca letošnjega leta bo ustanovljen nacionalni center za umetno inteligenco, želja vlade je tudi, da začne Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco delovati pod okriljem nacionalnega centra. O sodelovanju gospodarstva pri nastajanju centra, kdo bodo še glavni partnerji centra, kaj bodo njegove naloge in kako bo financiran, je za Bloomberg Adria TV govorila ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.
Prejšnji teden ste s potencialnimi deležniki govorili o novem centru za umetno inteligenco. Kaj je glavni cilj projekta, kdo so glavni partnerji, kako bo projekt logistično izpeljan?
V Sloveniji imamo nacionalni program za umetno inteligenco. V tem programu je predvidena vzpostavitev Centra odličnosti, ki bo povezoval vse ključne deležnike in koordiniral aktivnosti na tem področju. Imamo šest prioritet na področju umetne inteligence, ker želimo razvijati in izvajati različne projekte. Z ustanovitvijo centra odličnosti pravzaprav uresničujemo to, kar je bilo napovedano v programu. Prejšnji teden smo imeli sestanek na ministrstvu, kjer so bili prisotni tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, partnerji z vseh univerz, v Novi Gorici, Mariboru, Ljubljani, na Primorskem, predstavniki Instituta Jožef Stefan, Kemijskega inštituta in seveda predstavniki gospodarstva: Gospodarska zbornica Slovenije in Tehnološki forum. To so začetni partnerji, seveda so pa vabljeni vsi, ki na področju sodelujejo in želijo prispevati k temu centru.
Je eden glavnih ciljev privabiti k sodelovanju tudi gospodarstvo?
Res je. Tako na ministrstvu za digitalno preobrazbo kot tudi na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije smo prepričani, da brez gospodarstva takšen center nima smisla.
Glede na to, da vaše ministrstvo razpolaga z enim najnižjih proračunov med ministrstvi, kako bo center financiran? Kako bo s financiranjem projektov, infrastrukture?
Mislim, da nismo ministrstvo z najnižjim proračunom, imamo okoli 80 milijonov evrov. Ampak ne glede na to, sredstva za digitalizacijo, za digitalno preobrazbo niso na voljo samo na našem ministrstvu, ampak tudi pri vseh ostalih resorjih. Namen našega ministrstva pa je, da koordinira in vodi vse te projekte. Tudi, ko se pogovarjamo o projektih nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, o kohezijskih skladih aktivno sodelujemo s kolegi in izvajamo te projekte. Vloga ministrstva je predvsem, da ne pride do podvajanja oziroma da uresničujemo cilje, ki smo si jih zadali v strategiji Digitalna Slovenija 2030. Kako bo financiran center? Delili bomo sredstva iz evropskih virov, prijavili smo na primer se v evropski digitalni infrastrukturni konzorcij, kjer Evropska komisija financira 50 odstotkov infrastrukture, 50 odstotkov financirajo države članice in ta sredstva imamo že predvidena v našem proračunu. Poleg tega, kot sem omenila, imamo nacionalni program za umetno inteligenco, kjer so predvidene investicije na našem ministrstvu in tudi v vseh ostalih resorjih, za različne prioritete s tega področja v zdravstvu, v šolstvu, kulturi in tako naprej.
Je med cilji, da bi raziskave prenesli tudi v prakso? Bo center deloval tržno?
Smo v zelo začetni fazi, saj smo imeli prejšnji teden prvi sestanek. Ideja je, da center ni 100-odstotno financiran iz davkoplačevalskega denarja, zato mora delovati tudi tržno, tako da so kot viri financiranja predvideni evropska sredstva, integralna, torej proračunska sredstva in seveda tudi tržna sredstva.
Bloomberg Adria
Kateri strokovnjaki bodo sodelovali v centru?
Z vzpostavitvijo centra ne želimo postavljati nove organizacije. Ker sem trdno prepričana, da so organizacije, ki že delujejo, kot so Inštitut Jožef Štefan, univerze, podjetja, zelo uspešne. S tem centrom želimo samo povezati vse skupaj na način, da bodo tudi v prihodnje vsi strokovnjaki, vsi raziskovalci delovali v matičnih organizacijah. Preko centra pa bodo lahko izvajali projekte, ki jih bo center koordiniral. To pomeni, da center ne bo zaposloval dodatnih raziskovalcev. Predvsem bo zaposloval ljudi, ki bodo vodili projektne pisarne, koordinirali in povezovali vse deležnike.
Prej sva govorili o problematiki umetne inteligence, ki je povezana s pomanjkanjem žensk med IKT kadrom. Boste to temo skušali nagovoriti preko centra?
V strategiji Digitalna Slovenija 2030 ugotavljamo, da je v Sloveniji premalo IKT strokovnjakov, okrog 4 odstotke vseh zaposlenih. Želimo si, da se do leta 2030 ta delež poveča na približno 10 odstotkov. Eden od načinov je tudi vključitev čim več žensk v ta sektor. Danes jih je samo 17 odstotkov in želimo si, da se ta delež poveča. Na ministrstvu izvajamo različne aktivnosti na tem področju, tako za deklice kot tudi za odrasle ženske, da pridejo do prekvalifikacije. Ravno v tem tednu bo izšel tudi nov razpis za IKT usposabljanja za ženske in preko centra bomo zelo pozorni na to, da pri ustvarjanju umetne inteligence, pri zbiranju podatkov, pri pripravi modelov sodeluje čim bolj raznolika skupina strokovnjakov. Zato, ker je s sodelovanjem bolj raznolike skupine strokovnjakov tudi tehnologija prilagojena za bolj raznoliko skupnost.
V pripravi je nov zakon o digitalizaciji. Kako boste poskrbeli za praktično izvajanje nekaterih predlogov, kot je recimo e-vročanje? Ob predstavitvi zakona ste dejali, da to že obstaja, a se v praksi od uporabnikov lahko še zahteva osebni obisk v poslovalnicah? Kako naj to zaživi v praksi, ker očitno je težava največja ravno v tem?
Res je. Na primer e-vročanje odlično deluje v javnem sektorju. V zadnjih mesecih smo naredili ogromno aktivnosti, da bi ozavestili različne resorje, da opuščajo papirno dokumentacijo oziroma že ustaljene postopke poslovanja. Problem se še prej pojavi v gospodarstvu, ker pogodbe še vedno obstajajo na papirju. Še vedno se zahteva lastnoročni podpis. Ali ko imate opravke z banko, od vas pričakujejo, da pridete tja in lastnoročno podpišete dokumente. Z ozaveščanjem, s spreminjanjem načina razmišljanja, če ljudje ne uporabljajo obstoječih rešitev, ne bomo dosegli cilja. Predvsem želimo z zakonodajo omogočiti, da digitalna preobrazba dejansko zaživi tudi v praksi.
Akcijski načrt Strategija Digitalna Slovenija 2030 je okvirno že postavljen. Koliko je predvidenega denarja zanj, ker bo ta osnova financiranja vseh ciljev strategije?
Trenutno je pripravljena Digitalna strategija 2030, ki je bila na vladi sprejeta meseca marca. Zdaj imamo šest mesecev časa, da pripravimo akcijski načrt. Trenutno z ostalimi resorji pripravljamo ta načrt, ki bo seveda dan v široko javno obravnavo. Podrobnosti glede vrednosti akcijskega načrta vam še ne morem povedati, ker gre za različna področja. Medresorska skupina, ki deluje na tem področju, ima nalogo do konca meseca avgusta predstaviti vse projekte oziroma predstaviti, koliko financiranja bo namenjenega za te projekte. In na podoben način bo narejen tudi akcijski načrt.
