09. februarja 2023, 07:00
Struktura posojil gospodinjstvom v regiji se precej razlikuje; več potrošniških pri nižjih prihodkih
Analitiki Bloomberg Adria letos pričakujejo upočasnitev v vseh državah regije
Banke dovolj kapitalizirane, da bodo še naprej podpirale posojilno aktivnost
Depositphotos
Posojilna aktivnost v regiji Adria se je v celotnem lanskem letu povečala, a v drugi polovici leta je bilo že opazno ohlajanje. Čeprav se denarne politike zaostrujejo, se to še ne odraža v celoti na obrestnih merah, saj te še vedno dopuščajo močno povpraševanje po nekaterih posojilih, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria. Ko gre za posojila gospodinjstvom, je v Sloveniji, Srbiji ter Bosni in Hercegovini (BiH) v drugi polovici leta 2022 prišlo do točke preloma v rasti, medtem ko je ta še vedno prisotna v Severni Makedoniji in na Hrvaškem. Pri kreditiranju nefinančnih družb so Hrvaška, Slovenija in Severna Makedonija beležile dvomestno rast, medtem ko je bila ta v preostalih državah regije počasnejša.
Struktura posojil gospodinjstvom se v regiji precej razlikuje. V BiH, Srbiji in Severni Makedoniji analitiki opažajo visok delež potrošniških posojil. Zaradi višjih stopenj brezposelnosti in nižjih plač v teh državah se potrošniki pogosteje odločajo za potrošniška posojila, ki jih porabljajo za nakupe. Višja kot je raven osebnih dohodkov, manjši je delež potrošniških posojil.
Ker je v Srbiji, BiH in Severni Makedoniji trg podjetniških obveznic zelo slabo razvit, se tam podjetja pogosteje odločajo za posojila. Banke v regiji imajo visoke kapitalske kazalnike, pozitivne rezultate in visoko likvidnost, kažejo podatki za lansko tretje četrtletje. Vse to bo omogočalo nadaljnje kreditiranje, čeprav višje obrestne mere ohlajajo povpraševanje.
Zadolženost hrvaških gospodinjstev se je decembra na letni ravni povečala za 5,4 odstotka, v Severni Makedoniji za 7,4 odstotka, v Srbiji za 7,4 odstotka, v BiH pa za 5,2 odstotka. Največjo rast je decembra beležila Slovenija.
Kreditiranje je bilo v Sloveniji relativno močno, poganjalo ga je predvsem kreditiranje gospodinjstev. Decembra se je v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta okrepilo za 9,8 odstotka. Banke bodo, kot ocenjujejo analitiki, v Sloveniji letos težko dosegle tako visoko rast. Posojila nefinančnim družbam so se decembra v medletni primerjavi okrepila za 12,4 odstotka. Visoko rast gre vsaj deloma pripisati šibkejšemu kreditiranju ob koncu leta 2021. Sodeč po rezultatih ankete Evropske centralne banke v letošnjem prvem četrtletju banke pričakujejo občuten padec kreditiranja gospodinjstev. Po drugi strani naj bi nekaj manj upadla potrošniška posojila. Banke še pričakujejo, da bo manjše tudi povpraševanje po posojilih za podjetja.
Za leto 2023 pričakujejo upočasnitev posojilne aktivnosti v vseh državah regije. Kot glavne dejavnike, ki jo bodo zavirali, so našteli višje obrestne mere, upočasnitev gospodarske rasti in veliko negotovost glede prihodnje gospodarske aktivnosti. Poslabšanje kreditne kakovosti bančnih bilanc bo vplivalo tudi na zaostrovanje posojilnih pogojev. Čeprav bo vse to vplivalo na slabšanje kapitalske ustreznosti bank, kljub temu pričakujejo, da bodo bančni sistemi ostali dovolj kapitalizirani, da bodo tudi v prihodnje podpirali posojilno aktivnost.
Pri posojilih gospodinjstvom bo nadaljnja rast obrestnih mer prav tako upočasnila kreditno aktivnost.
Analitiki menijo, da bodo banke še naprej zaostrovale pogoje kreditiranja, vendar pri stanovanjskih posojilih počasneje kot pri drugih, saj so stanovanjska posojila manj tvegana. Pričakujejo, da se bo rast potrošniških in gotovinskih posojil še upočasnila, saj so ta dražja. Povpraševanje po teh posojilih pa bo večje v državah z nižjimi prihodki, kjer cene rastejo hitreje od plač.
Pri podjetniških posojilih se bo kreditna aktivnost upočasnila v vseh državah, največji padec pričakujejo v Severni Makedoniji, Sloveniji in na Hrvaškem, ki so v drugem polletju lanskega leta beležile nenavadno visoke stopnje rasti. Počasnejša bo tudi rast investicijskih posojil, saj številna podjetja že prelagajo odločitve za večje investicije.
