Najbolje plačani menedžerji hrvaških blue chipov, med njimi tudi Slovenec

Kolegi hrvaške redakcije so raziskali, kdo so najbolje plačani menedžerji borznih družb, katerih delnice so uvrščene v hrvaškem indeksu Crobex10. Podatki so tako kot v Sloveniji javno dostopni v letnih poročilih borznih družb. 

Na vrhu seznama je predsednik uprave Valamarja Željko Kukurin, ki je lani s plačo in bonusi prejel 755 tisoč evrov bruto (prvi brut), kar nanese 63 tisočakov bruto mesečno.

Za primerjavo omenimo, da je v Sloveniji najbolje plačani menedžer borzne družbe Jože Colarič, prvi mož Krke, ki je lani prejel 1,6 milijona evrov bruto. Drugi na seznamu je član uprave Krke Aleš Rotar z 1,1 milijona evrov bruto plače, na tretjem mestu pa je prvi mož NLB Blaž Brodnjak z dobrim milijonom evrov bruto plače. Mimogrede naj poveo še, da je rekorder v Sloveniji lani prejel 6,8 milijona evrov bruto plače. Med hrvaškimi menedžerji blue chipov ni plačnih milijonarjev.   

Vrnimo se na hrvaško lestvico. Na drugem mestu najbolje plačanih menedžerjev hrvaških borznih družb iz Crobex10 je prvi mož Atlantic Grupe Emil Tedeschi, ki je lani prejel 750 tisočakov bruto, torej le pet tisočakov manj kot prvouvrščeni Kukurin. 

Predsednik uprave Atlantic Grupe Emil Tedeschi | Pixsell

Zanimivo je, da je imel Kukurin v preteklih letih za 125 tisoč evrov nižjo letno bruto plačo od Tedeschija, a ga je prehitel z bonusi, in tako zasedel prvo mesto lestvice najbolje plačanih borznih menedžerjev na Hrvaškem.

Tedeschi je imel skoraj 365 tisoč evrov fiksne bruto plače – največ na našem seznamu 30 najbolje plačanih, kar nanese 30,4 tisoč evrov na mesec oziroma tisoč evrov na dan – k temu pa je dodal še 385 tisoč evrov bonusa.

Kukurin je iz fiksne plače prejel približno 240 tisoč evrov (to je prvi bruto, enako velja za vse na seznamu, razen pri vodstvu Spana, kjer navajamo drugi bruto), torej okoli 20 tisoč evrov mesečno, a mu je več kot pol milijona evrov bonusa zagotovilo prvo mesto na lestvici. 

Gordana Kovačević, predsednica Ericssona Nikola Tesla je lani prejela 330 tisoč evrov bruto plače, kar pomeni 27,5 tisoč evrov mesečno, kar jo je zasidralo na tretje mesto med najbolje plačami. Pred njo sta – poleg Tedeschija – še Marko Remenar iz Adrisa z več kot 340 tisoč evri fiksnih prejemkov.

A šefica Ericssona NT ni najbolje plačana hrvaška menedžerka. Ta naziv pripada Ladi Tedeschi Fiorio, ki je lani iz fiksnih in variabilnih prejemkov zbrala 461,6 tisoč evrov, kar je zadostovalo za uvrstitev na 11. mesto naše lestvice.

 

 

Torej, pri enakosti plač bi lahko še napredovali, a tolaži podatek, da so od 11. do 14. mesta na lestvici pretežno ženske: poleg Lade Tedeschi Fiorio še Ivana Budin Arhanić iz Valamarja (461,2 tisoč evrov), Gordana Kovačević (426 tisoč evrov) in predsednica uprave Podravke Martina Dalić (370 tisoč evrov).

Atlantic Grupa izstopa kot najboljši plačnik – v prvi deseterici najbolje plačanih je kar šest njenih vodilnih. Izpostavimo tudi Slovenca Enza Smrekarja, ki se je s 487 tisoč evri prejemkov uvrstil na visoko 6. mesto lestvice. 

Poleg Kukurina in Remenarja se je na 8. mesto uvrstil tudi nekdanji šef HT-ja Kostas Nebis. Nadomestila ga je predsednica uprave Nataša Rapaić, ki je lani prejela 273 tisoč evrov.

Ob tem dodajmo, da med finančne prejemke za leto 2024 nismo vključevali delnic (in dividend), ki jih imajo menedžerji v lasti in so v nekaterih podjetjih del celotne kompenzacije, kar še dodatno povišuje prihodke vodilnih.

Še enkrat pa naj omenimo, da so na seznamu le menedžerji podjetij iz blue chip indeksa zagrebške borze Crobex10; po prihodkih jim lahko zlahka konkurirajo tudi šefi bank, ki delujejo na Hrvaškem, a te niso del navedenega indeksa.

Kaj pa davki? 

Pogosto slišimo menedžerje slovenskih podjetij, med katerimi je najbolj glasen prvi mož NLB Blaž Brodnjak, da je davčna obremenitev plač na Hrvaškem prijaznejša. Brodnjak je prek LinkedIna sporočil: "Blaž Brodnjak je v letu 2024 NLB stal približno 1,178 milijona evrov, na račun pa dobil približno 401 tisoč evrov." Na Financah so izračunali, da bi, če bi se preselil recimo v Zagreb, ob izkoriščeni socialni oziroma razvojni kapici dobil 55.756 evrov na mesec oziroma dobrih 669 tisoč na leto. Torej 258 tisočakov več.

Neto plača na Hrvaškem je poleg osebne olajšave in števila vzdrževanih družinskih članov odvisna tudi od kraja bivanja, pravi Mihael Blažeković, analitik portala Bloomberg Adria. Vsaka enota lokalne samouprave (mesto, občina in mesto Zagreb) namreč samostojno določa davčno stopnjo dohodnine.

Davčna stopnja za dohodnino do vrednosti osnove 60 tisoč evrov na leto znaša od 15 do 23 odstotkov, medtem ko je stopnja nad 60 tisoč evri višja in seže vse od 25 do 33 odstotkov.

Najvišjo davčno stopnjo ima mesto Zagreb, in sicer 23 odstotkov do 60 tisočakov ter 33 odstotkov nad 60 tisočaki osnovne plače.

Ob tem Blažeković navede tudi primer: Če na primer živite v mestu Beli Manastir (brez otrok in vzdrževanih članov) in imate mesečno bruto plačo 10 tisoč evrov, bi neto plača znašala 6.400 evrov, medtem ko bi bila v Zagrebu 6.058 evrov. To je 342 evrov več, če živite v Belem Manastirju oziroma 5,6 odstotka več kot v Zagrebu. Celoten pregled davčnih dohodninskih stopenj po občinah lahko preverite na hrvaški davčni upravi. 

Že tu je torej prva pomembna davčna razlika, saj je na Hrvaškem davčna stopnja v najvišjem davčnem razredu in z upoštevanjem vseh lokalnih dodatkov pri davkih 33 odstotkov. Slovenija ima poleg srednjega davčnega razreda z enako stopnjo (torej 33 odstotkov) še dva dodatna davčna razreda s stopnjama 39 in 50 odstotkov. Pomembna razlika je tudi v meji razreda, saj se v Sloveniji obdavčitev mejnega dohodka s stopnjo 33 odstotkov začne že pri 27.089 evrih, na Hrvaškem pa šele pri 60 tisoč evrih. 

Analitiki Bloomberga Adria opozarjajo tudi, da je ravno zaradi vseh teh posebnosti težko natančno izračunati neto plače menedžerjev, še bolj pa to velja, ker so različne oblike variabilnih prejemkov predmet različne davčne obravnave. Vseeno smo za informativne namene izračunali davčno obremenitev fiksnih plač menedžerjev, in sicer ob upoštevanju, da imajo stalno prebivališče v Zagrebu (kjer je najvišja dohodninska obdavčitev), prav tako nismo upoštevali olajšave za vzdrževane člane. 

Še bolj kot davčni razredi izstopa davčna kapica za pokojninske prispevke. Hrvaška omogoča obračun prispevkov za pokojninsko zavarovanje (ti sicer znašajo 20 odstotkov bruto plače) tako, da se mesečna in letna osnova omejita navzgor ne glede na višino bruto dohodka posameznika. To pomeni, da so mesečni pokojninski prispevki omejeni na največ 2.157,60 evra in letni na največ 25.891,20 evra. Vsak evrov mesečne plače nad zneskom 10.788 evrov je prost plačila pokojninskih prispevkov. 

Emil iz Hrvaške in Enzo iz Slovenije

Omenjena ureditev je lepo razvidna iz razlik med mesečnimi bruto fiksnimi prejemki in našimi ocenami neto izplačil, predvsem za tiste menedžerji z najvišjimi fiksnimi mesečnimi prejemki. Na samem vrhu med njimi je Emil Tedeschi, prvi mož Atlantic Grupe, ki mu povprečno mesečno obračunajo za 30.407 evrov bruto prejemkov, medtem ko po naši oceni neto izplačila brez olajšav znašajo 19.625 evrov oziroma kar dobrih 64,5 odstotka bruto plače. 

Ker pogosto selimo Slovence na Hrvaško, bi si tokrat mogoče za spremembo ogledali primer, kaj bi se zgodilo, če bi se menedžer preselil iz Zagreba v Ljubljano.

Če bi se Emil Tedeschi zaposlil v Sloveniji in preselil davčno rezidentstvo, bi ob enaki bruto plači (30.407 evrov mesečno) na račun vsak mesec prejel zgolj 13.265 evrov oziroma 32 odstotkov manj. 

Omenimo še Enza Smrekarja, za katerega predvidevamo, da je davčni rezident Slovenije, njegova fiksna bruto plača znaša 18 tisoč evrov. Če bi imel stalno prebivališče v Zagrebu in bival brez vzdrževanih članov, bi prejel 11.313 evrov neto mesečno, v Sloveniji pa preračun kaže, da bi ob istem bruto znesku prejel 8.688 evrov neto fiksnih prejemkov, torej v Sloveniji dobi 2.625 evrov manj. Če temu dodamo še bonus, ki v bruto znesku znaša 22.544 evrov, skupaj s fiksnim delom nanese 40.544 evrov bruto, pa izračun pokaže, da je lani prejemal 17.213 evrov neto na mesec (ob predpostavki, da je davčni rezident Slovenije).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar