Slovensko podjetje Cosylab se ukvarja s programsko opremo, ki omogoča delovanje najnaprednejših tehnoloških sistemov, kot so fuzijski reaktorji, radioterapija za zdravljenje raka, kontrola vesoljskih poletov, itd. Cosylab je leta 2001 ustanovil fizik dr. Mark Pleško, skupaj z manjšo ekipo študentov z Inštituta Jožef Štefan. Po dobrih dvajsetih letih delovanja podjetje zaposluje več kot 300 ljudi, večino prihodkov pa ustvarijo na mednarodnih trgih – v fiskalnem letu 2020 okrog 97 odstotkov.
Pleško veliko razmišlja o prihodnosti človeštva in razvoju tehnologije, ki lahko izboljša to prihodnost, četudi je – kot pravi sam – že od študentskih let pesimist. Za pesimista ima sicer sumljivo ambiciozne in svetle načrte tako za rast podjetja kot za dobrobit ljudi in planeta.
Jedrska fuzija čez pregovornih 20 let
Medtem ko Evropa razmišlja, kako nadomestiti izgubljen plin iz Rusije in kako se obenem odvesti od fosilnih goriv, Pleško oziroma Cosylab sodeluje pri razvoju tehnologije, ki naj bi v roku par desetletij človeštvu zagotovila neomejen in okolju prijazen vir energije. Natančneje, Cosylab razvija kontrolne sisteme za nadzor fuzijske energije. "Fuzija je od vseh načinov pridobivanja energije na podlagi jedrske fizike najbolj varna in najbolj čista," je povedal v pogovoru za Bloomberg Adria.
Čeprav je fuzija energija prihodnosti, nanjo ne gre računati že jutri, tako da ne bo rešila trenutnega energetskega problema. Je pa vanjo vredno investirati, kar nakazuje tudi industrija. Če je bil do sedaj interes za razvoj te tehnologije bolj na strani držav, se sedaj povečuje interes komercialnih podjetij z zasebnim kapitalom, predvsem skladov tveganega kapitala. "Če se že zasebni kapital in industrija zanimata za fuzijo, potem je stvar očitno že precej resna," pravi Pleško.
Kdaj nas bo torej fuzija odrešila muk ogljičnih izpustov? Pleško s šalo umirja žogico. "Najbolj znana fuzijska konstanta je 20 let. Namreč, že zadnjih 70 let trdijo, da bo čez 20 let fuzija. A tudi jaz se bom pridružil in rekel, da je realno za pričakovati, da bo fuzija široko uporabna v roku 15, 20 let."
Aplikacija fuzijske energije bi pomenila, da lahko pridobivamo energijo iz morja. "Osnova za fuzijo je vodik, vodik je v vodi, okrog 90 odstotkov Zemlje je prekrite z morjem. Gre za praktično neomejen vir energije," povzame Pleško. Seveda rešitev energetskega problema, ki ga predstavlja fuzija, odpira povsem nove možnosti. Recimo, naenkrat ne bi bil več problem zgraditi vlaka na magnetno levitacijo, ali pa super računalnikov, s katerimi bi vsi lahko rudarili bitcoine.
Toda fuzijska energija, sicer univerzalna rešitev za naše težave z energetsko oskrbo, bi s seboj prinesla tudi pasti, opozarja. "Več kot bomo imeli energije, bolj se bomo potratno obnašali s to energijo. Resda ne bo več globalnega segrevanja zaradi izpustov CO2, ampak če energijo trošimo neomejeno, si bomo verjetno nakopali kakšne druge okoljske probleme."
Zdravljenje raka, ali Kako postati Bosch medicinske industrije
Rak je nemara bolezen našega časa. V letu 2020 je bilo diagnosticiranih dobrih 18 milijonov primerov raka po svetu oziroma 190 na 100 tisoč prebivalcev, po podatkih World Cancer Research Fund. Pleško pojasni, da se s to boleznijo spopadamo na tri različne načine: prvi je kirurgija, ki ne pride vedno v poštev, saj je rak redko lokaliziran. Naslednja metoda je kemoterapija, kjer v telo vnesemo strup, ki rakavim celicam škodi bolj kot zdravim celicam. Podobno deluje tudi tretja metoda, obsevanje, katere prednost je, da strup ne ostane dlje časa v telesu. Znotraj slednje obstaja tudi protonska terapija, ki sevanje lahko bolj ciljno usmeri.
"Mi razvijamo in dobavljamo programske komponente za zdravljenje raka s pomočjo radioterapije," pojasni Pleško. "Naša programska oprema OncologyOne omogoča krmiljenje obsevalnega sistema, vodi postopek zdravljenja, nato pa imamo še del programske opreme, ki nadzoruje ta operativni del." Prisotnost na medicinskih trgih je pomembna tudi za finančne prilive podjetja, saj je ta segment predstavljal 60 odstotkov prihodkov v fiskalnem letu 2020, po podatkih Ajpesa.
Cosylab se skuša čim bolje pozicionirati v radioterapiji, stremijo pa k temu, da bi "bili kot Bosch v avtomobilski industriji. Veliko varnostnih sistemov in programske opreme v tej industriji razvija Bosch, čeprav nimajo lastne avtomobilske znamke. Tudi konkurenčna podjetja vsa kupujejo Boschove svečke, ABS zaviranje, itd.," pravi Pleško, a dodaja, da sami še niso tam.
Potenciali vesolja, ali Pionirje prepoznaš po puščicah v hrbtu
Cosylab razvija tudi programsko opremo za aplikacije v vesolju, ali natančneje, za kontrolo letenja, kjer imajo največ izkušenj. Njihova oprema se torej uporablja na tleh, ne dejansko v vesolju. Delo na tem področju se je začelo s pridružitvijo Slovenije Evropski vesoljski agenciji (ESA), pojasni Pleško. Velja pravilo, da mora 80 odstotkov slovenskega proračuna iti v slovensko industrijo. Tu gre za nekakšen "win-win-win:" ESA dobi poceni, a kvalitetno tehnologijo, podjetja prejmejo potrebne reference, Slovenija pa denar vloži v slovensko industrijo namesto v tujino.
Glede futurističnih idej o rudarjenju na asteroidih in misijah na Mars, o čemer se te dni največ govori, je dr. Pleško zadržan. Navezuje se na Billa Gatesa, ko pravi, da ljudje precenjujejo, kako hitro se uveljavijo nove tehnologije. Hkrati pa ob tehnološkem preskoku podcenjujejo, kako hitro bodo stare tehnologije postale zastarele. To se je zgodilo z mobiteli, s televizijami. Celotne industrije so propadale, ker niso imele časa zamenjati tehnologije. "Podobno bo z vesoljem: trenutno vsi sanjamo, kako bo super, čeprav ni še nobene aplikacije, ko se bo zgodila kritična masa, bodo pa ljudje v vesolju počeli stvari, ki si jih zdaj niti zamišljamo ne."
Največja komercialna vrednost vesolja je pridobivanje podatkov o Zemlji, torej satelitski posnetki Zemlje, meni. To se že dolgo časa uporablja npr. v poljedelstvu in za GPS tehnologijo. Toda resursi so omejeni, za satelite bo zmanjkalo prostora. Kdor bo imel primat, bo obvladal situacijo. "Pomembna bo prednost prvega gibalca, a kot pravi ameriški pregovor, pionirje prepoznaš po puščicah v njihovih hrbtih. Pogosto ne zmaga tisti, ki prvi doseže vrh, ampak drugi," pravi Pleško, kot primer pa navaja prav Gatesov Microsoft, ki ni izumil nobene ključne tehnologije, je pa učinkovito zasedel trg.
Cosylab
Javna sredstva, zasebne investicije – ali oboje?
Cosylab je mednarodno usmerjeno podjetje. Svoje izpostave imajo med drugim na Kitajskem, v ZDA, v Švici in na Japonskem, sedež pa je v Sloveniji. V svojem 20-letnem obstoju beležijo v povprečju 20 odstotno letno rast, pravi dr. Pleško, v tem tempu nameravajo tudi nadaljevati. "Ideja je podvojiti podjetje v treh letih, torej tri zaporedna leta približno 25-odstotne rasti."
Več prometa zahteva več prodaje, kar zahteva več kadra, vsaj na področju storitev. "Želimo si več produktov, kot v primeru OncologyOne, kjer lahko prodajamo licenco," dodaja dr. Pleško. "Če prodamo več licenc, bi morala dobičkonosnost rasti hitreje od prometa."
Za dosego teh ciljev so pri Cosylabu že povečali prodajno ekipo; kar je nekdaj počel dr. Pleško sam, sedaj počne 20 ljudi. Zaposlili so novega operativnega direktorja, več vlagajo v razvoj produktov. "Iščemo strateška partnerstva; trenutno se dogovarjamo z indijskim podjetjem za skupni projekt, s katerim bi nastopili na indijskem trgu. Pogovarjamo se tudi s švicarskimi in ameriškimi podjetji." S privabljanjem tujega kvalificiranega kadra nimajo večjih težav, a obenem skušajo svetovati vladi, kako poenostaviti postopke na tem področju. "Predlagali smo, da bi sestavili register zaupanja vrednih podjetij, ki bi imela lažje postopke za pridobitev viz za tuje kadre."
Kot razvojno usmerjeno podjetje je Cosylab precej domač v umetnosti pridobivanja sredstev, kar je ključno za vsak startup. Dr. Pleško vidi koristi tako v javnih kot zasebnih investicijah. "Evropski denar ni poceni, čeprav je zastonj," pravi. "Veliko dela namreč zahteva prijava na razpis, veliko je poročanja, a je javni denar bolj potrpežljiv pri delanju napak. Po drugi strani pa je dobro imeti tudi zasebni denar, ki je bolj usmerjen h komercialnim rezultatom. Moj nasvet startupom je, da najprej pridobijo kakšno subvencijo, nato pa s primerno samozavestjo in visoko valuacijo skušajo prepričati zasebne investitorje."
Pesimist, ki gleda v prihodnost
Čeprav je kot znanstvenik in poslovnež v poslu prihodnosti, dr. Pleško glede te ne goji utopičnih predstav. Še več, pravi, da je že od študentskih let dosleden pesimist. Njegova skromna želja je, "da vsaj v času življenja mojih otrok ne pride do hujše katastrofe."
"Darwin pravi, da je dokončna prilagoditev katere koli vrste na okolje njeno izumrtje," citira dr. Pleško. "Obstaja neskončno možnosti za naše izumrtje, še posebej problematično je, da smo navajeni izkoristiti vsa sredstva, ki so nam na razpolago."
Po njegovem mnenju človeški možgani niso narejeni za dolgoročno razmišljanje, temveč za kratkotrajne odločitve. Že načrtovanje letine eno leto vnaprej je precej impresiven podvig. "Podnebne spremembe, jedrske katastrofe, prenaseljenost, pomanjkanje hrane, itd. pa zahtevajo razmišljanje preko življenjske dobe enega človeka. To so pasti, ki čakajo človeštvo."
Kljub dvomom v končni uspeh pa skuša dr. Pleško v svojem času na Zemlji narediti največ kar lahko. "Najboljša stvar, ki jo imam, je moja pamet, zato skušam z njo narediti nekaj, kar bi bilo dobro za človeštvo. Prepuščam pa ostalim, da iz tega naredijo kaj dobrega, ali pa kaj slabega. Na vse pa tudi ne morem jaz paziti."
.webp){kind=icon}
