Zakon o konkurenci in priložnostih spletnih platform (Plaform Competition and Opportunity Act, angl.) v ZDA uvaja regulacijo spletnih velikanov po zgledu Evropske unije, ki je področje uredila letos z Aktom o digitalnih trgih in Aktom o digitalnih storitvah. Zakon naj bi bil namenjen varovanju konkurence in enakih priložnosti podjetij na digitalnih trgih.
Nosilka zakona je ameriška senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar. O zakonu je dejala, da je "prvi večji zakon o varovanju konkurence na področju tehnologije, odkar obstaja internet," je dejala v intervjuju za ameriški Time. "Delamo vse, da pride čim prej do končnega glasovanja."
Zakon ima podporo tako v obeh strankah, demokratski in republikanski. Prestal je že glasovanja na obeh odborih, tako v Senatu kot v Kongresu. V obeh domovih ga čaka še potrditev na plenarni seji, kar naj bi se po mnenju nosilcev zakona zgodilo do poletnih počitnic.
Novi ureditvi pa najbolj nasprotujejo ljudski izbranci iz Kalifornije, ki sama predstavlja peto največje gospodarstvo na svetu prav zaradi tehnoloških podjetij. Zakon bi namreč najbolj omejil velike igralce, kot so Meta, Aplhabet, Amazon in Apple, konkurenci pa omogočil lažji vstop na trg.
Kaj se spreminja in za koga?
Glavni ukrep predloga zakona prepoveduje operaterjem ponudnih platform, da bi si lastili delež kateregakoli podjetja, ki prodaja svoje izdelke ali storitve na njihovi platformi. Enako velja za lastniške deleže ali druge oblike kapitala v dejavnostih, ki bi lahko vplivale na spletno trgovanje preko teh platform. Zakon ureja tudi izmenjavo podatkov s Kitajsko in podjetji pod kitajskim nadzorom.
Prav tako bi prepovedal podjetjem, da bi na svojih platformah dajale prednost svojim izdelkom, predvsem v trgovinah z aplikacijami. Nanaša se na tako imenovane »vratarje« (gatekeepers), ki nadzorujejo povezavo med povpraševanjem in ponudbo. Manjši konkurenti velikih platform trdijo, da podjetja za platformami uporabljajo nepoštene poslovne prakse, da na trgu ohranjajo dominantnem položaj.
V kolikor bo sprejet, bo zakon veljal za tiste platforme, ki izpolnjujejo tri kriterije:
- ima v ZDA vsaj 50 milijonov aktivnih mesečnih uporabnikov ali 10.000 mesečno aktivnih poslovnih uporabnikov, oziroma ima več kot milijardo aktivnih uporabnikov po celem svetu;
- lastniško podjetje ali tisto, ki obvladuje platformo, letno ustvari več kot 550 milijard dolarjev prometa oziroma je tržna vrednost tega podjetja ocenjena na več kot 550 milijard dolarjev;
- so ključni trgovinski partnerji za prodajo ali zagotavljanje katerega koli izdelka ali storitve, ki je ponujena na platformi ali je neposredno povezana s njo.
Prizadete platforme opozarjajo, a bi nova zakonodaja škodovala inovacijam ZDA s tem, ko bi dala prednost tuji konkurenci. S naj bi ogrozila tudi varnost in zasebnost podatkov uporabnikov in škodovala izdelkom, ki jih uporabniki z veseljem uporabljajo.
Google je dejal, da bi jih nov zakon prisilil v to, da kažejo manj kakovostne rezultate, zaradi katerih bo denimo težje najti lokalne ponudnike. Apple trdi, da bi zakon ogrozil uporabnike mobilnih naprav s tem, ko bi jim dovolil, da na telefone prenašajo nepreverjene aplikacije. Konkurenti pa trdijo, da gre za pomembne korak v smeri revitalizacije ameriškega tehnološkega trga in maksimizacije potrošniških izbir.
Podpora zakonu tudi iz Evropskega parlamenta
Zakon in ameriška prizadevanja za ureditev področja je podprl tudi Andreas Schwab, poslanec Evropskega parlamenta iz Nemčije, ki je med najbolj zaslužnimi, da je EU letos uredila področje digitalnega trga in digitalnih storitev. Nova ureditev, ki bo začela veljati prihodnje leto, je še bolj stroga od ameriške in od platform zahteva tudi eksplicitno soglasje lastnika osebnih podatkov, preden jih lahko uporabi za namene targetiranega oglaševanja oziroma za prodajo tretjim osebam.
»Dogajanje v ZDA vidimo kot močan signal trgom in državljanom, da skupaj delamo za njihove interese,« je v intervjuju za nemški medij dejal Schwab. »Regulatorji smo lahko tudi bolj učinkoviti, če delujemo skupaj«. Akt o digitalnih trgih in Akt o digitalnih storitvah, ki sta bila letos potrjena na ravni institucij EU, sta bila tudi vsebinska podlaga za pripravo ameriške rešitve.
.webp){kind=icon}
