Starši, ki so pogosto zatopljeni v telefone in druge zaslone, lahko s tem dolgoročno vplivajo na čustveni razvoj svojih otrok in na kakovost odnosa z njimi, kaže nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Frontiers in Psychology.
Raziskava, v kateri je sodelovalo 600 otrok in mladostnikov v ZDA, starih od 12 do 17 let, je pokazala, da se številni otroci ob starših, ki veliko časa preživijo na telefonu, počutijo zapostavljene, spregledane ali čustveno odrinjene.
Fizično prisotni, a čustveno odsotni
Raziskovalci opozarjajo, da pretirana uporaba pametnih telefonov pri starših lahko okrepi tako imenovano negotovo navezanost. Ta se pri otrocih lahko kaže kot manjša samozavest, težave pri vzpostavljanju bližnjih odnosov, večja tesnoba v odnosih in izogibanje čustveni bližini.
Don Grant, medijski psiholog, strokovnjak za zasvojenosti in sodelavec Ameriškega psihološkega združenja, opozarja, da lahko takšna izkušnja vpliva na otrokov občutek varnosti v odnosih tudi pozneje v življenju.
Po njegovih besedah otroci pogosto ne doživljajo težave v tem, da staršev fizično ni ob njih, temveč v tem, da so starši sicer prisotni, a miselno in čustveno odsotni. Kot pravi, številni starši menijo, da so bili ob otroku ves čas, na treningih, vajah ali drugih dejavnostih, otrok pa se spominja predvsem tega, da je starš ob vsakem pogledu navzgor gledal v telefon.
Telefon kot motnja v družinskem odnosu
Raziskava se umešča v širše preučevanje pojava, ki ga strokovnjaki imenujejo technoference motenje odnosov zaradi uporabe tehnologije. Gre za situacije, ko je oseba fizično prisotna, a zaradi telefona, tablice ali druge naprave ni zares vključena v odnos.
Takšne motnje so postale skoraj običajen del vsakdanjega življenja. Po podatkih raziskovalnega centra Pew iz leta 2024 skoraj polovica ameriških najstnikov pravi, da so njihovi starši med pogovorom z njimi vsaj občasno zatopljeni v telefon. Starši svojo uporabo naprav pogosto ocenjujejo precej manj kritično, čeprav je že raziskava Pew iz leta 2020 pokazala, da jih 68 odstotkov priznava, da jih telefon vsaj včasih ovira pri kakovostnem družinskem času.
Pozornost ni pomembna le pri otrocih
V zadnjih letih se razprava o digitalni zasvojenosti večinoma osredotoča na otroke in najstnike, predvsem zaradi vpliva družbenih omrežij na njihovo duševno zdravje. Velike tehnološke družbe, med njimi Meta, YouTube, TikTok in Snap, se soočajo s številnimi tožbami, ki jim očitajo, da so njihovi izdelki zasnovani tako, da mlade uporabnike čim dlje zadržijo na platformah.
Nova študija pa opozarja, da težava ni omejena le na otroke. Tudi odrasli, vključno s starši, niso imuni na mehanizme, ki spodbujajo nenehno preverjanje telefona in uporabo aplikacij.
Grant poudarja, da je treba več pozornosti nameniti tudi vedenju staršev. Otroci namreč ne zaznavajo le tega, koliko časa sami preživijo pred zasloni, temveč tudi to, koliko pozornosti jim zaradi zaslonov namenijo ali odvzamejo njihovi starši.
.webp){kind=icon}
