.webp){kind=icon}
Evforija na trgu nezamenljivih žetonov NFT (non-fungible token, angl.) je, kot kaže, stvar preteklosti. Obseg trgovanja na največji spletni platformi za trgovanje z NFT-ji Opensea je od maja letos upadel za kar 97 odstotkov. Če je bila maja vrednost trgovanja z NFT-ji na platformi 405 milijonov dolarjev, trenutno znaša le 13,45 milijona dolarjev, kažejo podatki analitske platforme DappRadar.
Za kripto trg in posledično tudi za trg nezamenljivih žetonov je značilna cikličnost. Spomnimo se, kako se je vrednost bitcoina leta 2017 v zgolj letu dni okrepila za 12,7-krat. Podobno navdušenje je bilo zaznati tudi na trgu NFT-jev. Najdražji so se prodajali v milijonskih vrednostih. Najdražji žeton pod imenom Everydays: The First 5000 Days je bil lani prodan za 38.525 ethrov, kar je takrat znašalo 69,3 milijona dolarjev. Med najdražje so sicer spadali NFT-ji iz kolekcije CryptoPunks; najredkejši iz kolekcije so se prodali tudi za več kot deset milijonov dolarjev.
Potem je sledila streznitev.
"Trenutno dogajanje na trgu NFT-jev je bilo pričakovano. Čeprav gre za mlad trg, ga lahko primerjamo s katerim koli drugim gospodarskim ciklom," sta enotna Marko Vidrih, soustanovitelj in operativni direktor pri podjetju Niftify, in Jan Vidic, tehnološki direktor podjetja. Gre za spletno platformo, ki omogoča izdelovanje, kupovanje in prodajo nezamenljivih žetonov in na tak način povezuje njihove ustvarjalce s sledilci. Sogovornika dodajata še, da trenutni zlom predstavlja prepotreben pretres, ki bo očistil trg. Ob tem še omenjata, da se je ravno zaradi evforije na trgu pojavilo tudi veliko takšnih žetonov, ki nimajo uporabne vrednosti. Sogovornika sta še prepričana, da bodo preživeli projekti z inovativno uporabo NFT-tehnologije.
lastni arhiv
Mešana mnenja
Ljudje vstopajo na trg NFT-jev z različnimi nameni. Poznamo trgovalce, ki žetone razumejo izključno kot investicijo, nekateri se odločijo za njihov nakup zaradi sentimentalne vrednosti, spet drugi zaradi njihove dejanske uporabnosti. "NFT-ji igrajo pomembno vlogo pri odpiranju naslednjega poglavja v različnih industrijah, predvsem kjer se zabavni elementi prekrivajo s finančnimi dejavniki," izpostavljata Vidrih in Vidic. Ustvarjalci številnih NFT-kolekcij se vse bolj zavedajo, da je najboljši način, da ohranijo in dodatno angažirajo svoje kupce, da jim z žetonom ponudijo uporabnost: realno, prenosljivo vrednost, sta še prepričana.
Lani je svet zajela skorajda NFT-manija, ki je bila predvsem posledica želje po hitrem zaslužku. "Danes posamezniki večinoma kupujejo NFT-je iz popolnoma špekulativnih namenov, medtem ko je uporabnost, ki naj bi jo imeli posamezni NFT-ji, drugotnega pomena," meni Peter Merc, startup in fintech pravnik, partner v podjetju Lemur Legal ter vodilni partner v skladu tveganega kapitala Suricate Ventures. Vseeno dodaja, da bo tehnologija postopoma dozorela in bodo lahko nezamenljivi pokazali svojo dejansko dodano vrednost, vendar na drugačen način, kot si ljudje to danes predstavljajo. "Tehnologija veriženja podatkovnih blokov in z njeno pomočjo izdani NFT-ji bodo ključni del tehnološke infrastrukture, ki bo upravljala z nekaterimi pomembnimi sistemi. Govorimo o digitalni identiteti, zemljiški knjigi, e-volitvah," še izpostavlja.
lastni arhiv
Vstopnice na dogodke se prodajajo prek NFT-jev
Danes se NFT-ji uporabljajo v različnih projektih, vse od igralne industrije in sveta t. i. metaverzuma (metaverse, angl.), glasbe, filma pa do programov zvestobe, športnih dogodkov in zabav.
Nezamenljivi žetoni se vse bolj pogosto uporabljajo v trženju. Podjetja jih izdelujejo za promocijo svojih blagovnih znamk in tudi posredno za svoje programe zvestobe. V tem primeru uporabnikom večinoma sploh ni treba kupiti NFT-jev, temveč jih dobijo v svoje denarnice kot neke vrste marketinške akcije, izpostavlja Tadej Slapnik, direktor podjetja HashNET, decentralizirane spletne kripto platforme.
Uporaba NFT-jev je dosegla velik razcvet v zabavni industriji, kjer se vse več ustvarjalcev odloča, da bodo vstopnice na svoje dogodke namesto v fizični obliki ponudili prek nakupa žetona. Takih primerov je mnogo; slovenski javnosti dobro poznana akrobatska skupina Dunking Devils je v avgustu svojim oboževalcem prek prodaje NFT-jev ponudila VIP-vstopnice za adrenalinski spektakel v Hali Tivoli. Svojim oboževalcem so tako z nakupom NFT-vstopnice omogočili ekskluziven ogled dogodka, poleg tega pa so jim ponudili še dodatne ugodnosti, kot so povabilo v zaodrje, interaktivni pulover, podpisana žoga, trening z ekipo in vstop v zaprto skupino na družbenem omrežju. "Razlika med navadno in NFT-vstopnico je v tem, kaj se zgodi po koncu dogodka. Ko je vstopnica skenirana, ostane NFT v imetnikovi kripto denarnici, kjer ga lahko obdrži kot digitalni spominek ali z njim trguje z drugimi uporabniki in ga pred dogodkom ali po njem proda," izpostavljata Vidrih in Vidic.
Še ena od pozitivnih stvari pri prodaji vstopnic prek NFT-jev je preglednejši sekundarni trg. Z nakupom fizičnih vstopnic lahko preprodajalci zaslužijo veliko denarja, izdajatelji vstopnic pa pri tem ostanejo praznih rok. Prav tako veliko težavo predstavlja ponarejanje vstopnic. NFT prinaša potrdilo o digitalnem lastništvu česar koli v digitalnem svetu. S prodajo vstopnic prek NFT-ja lahko izdajatelj veže naslednjega imetnika oziroma prodajalca, da določen odstotek prodaje nameni izdajatelju. "S takimi rešitvami postajajo lastniki NFT-jev tudi neke vrste posredni prodajniki, ki imajo interes NFT-je prodati po višji ceni, a hkrati prodajajo tudi v interesu izdajatelja vstopnic," izpostavlja Slapnik. To je lahko zanimiv poslovni model tudi v drugih industrija. V turističnih storitvah bi lahko na primer od turističnega paketa, kupljenega prek NFT-ja, profitirali ne le izdajatelj turističnega paketa, temveč tudi vsi podizvajalci, ki imajo svoje storitve znotraj paketa (lastniki apartmajev, ponudniki turistične vsebine, ponudniki prevoza).
lastni arhiv
Za izdajo NFT-jev se odločajo tako multinacionalke kot tudi slovenska podjetja
Danes multinacionalke izdajajo nezamenljive žetone z namenom krepitve blagovne znamke in hkrati kot način približevanja mlajši populaciji. Svoje NFT-je so izdale tako multinacionalke, kot so Facebook, Nike, Gucci, Adidas, Tommy Hilfiger, kot tudi znane osebnosti, kot sta Snoop Dog in Eminem. Podjetja bodo v prihodnosti najverjetneje izdajala nove kolekcije NFT-jev z večjo uporabnostjo.
Slovenija je bila prva država, ki je izdala svoje nezamenljive žetone. Gre za digitalne spominke, ki jih je Slovenija izdala ob mednarodni razstavi Expo v Dubaju. Prvo slovensko podjetje, ki je izdalo svoj NFT, je bilo podjetje SmartNinja, ki organizira različna izobraževanja na temo programiranja, podatkovnih baz, decentraliziranih financ in internetne varnosti. Letos je svoje NFT-je izdalo tudi podjetje Argeta, ki je marca izdalo kolekcijo 21 Argetty žetonov.
Vse, ki razmišljajo o nakupu NFT-ja, je treba opozoriti na previdnost, kajti trg je mlad in posledično lahko prihaja do prevar in manipulacij.
