Marko Tarman, NiceHash: Z rudarjenjem bitcoinov bi lahko tudi sušili les

Podjetje NiceHash na področju rudarjenja bitcoina deluje že deset let. Trenutno zaposluje okoli 70 ljudi, veliko večino v Mariboru, od koder podjetje prihaja. Podjetje deluje kot platforma oziroma tržnica, prek katere podjetja in posamezniki kupujejo in prodajajo računsko moč za rudarjenje bitcoinov in drugih kriptovalut.

Marko Tarman je vodja rudarjenja in upravitelj ključnih strank. Rudarjenje bitcoinov je na Jesenicah, od koder prihaja, začel že leta 2012. Leta 2016 je upravljal rudarsko farmo z močjo 200 kilovatov, nato pa se je v začetku leta 2018 pridružil podjetju NiceHash. Z njim smo govorili v prostorih Hotela Betnava, nedaleč od sedeža podjetja.

Lahko karseda preprosto pojasnite, kaj vaše podjetje počne?

Rudarjenje bitcoinov je postopek, pri katerem potrebujemo računsko moč. Če v žepni računalnik vpišemo račun pet krat pet, potrebuje za izračun nekaj moči. Hitreje ko računamo, več moči potrebujemo. Več ko imamo računske moči, hitreje lahko računamo. NiceHash je platforma oziroma tržnica računske moči. Mi smo omrežje peer to peer, torej, kjer lahko vsak proda računsko moč nekomu drugemu. Na drugi strani pa lahko tudi vsak kupi računsko moč iz omrežja.

To lahko poenostavljeno primerjamo z elektriko. Elektrarne jo proizvajajo, mi v naših domovih jo porabljamo. Razlika je v tem, da imamo v električnem omrežju posrednike, kot je borza, na kateri se trguje na podlagi pogodb. Pri nas pa je omrežje peer to peer, kjer je vsak ponudnik povezan neposredno s končnim kupcem. Omogočamo to izmenjavo, pri tem pa si zaračunamo majhen odstotek provizije.

Računsko moč pa nato rudarji uporabljajo za rudarjenje bitcoinov?

V glavnem bitcoinov, da, lahko tudi za rudarjenje drugih kovancev. Podpiramo različne algoritme, skupaj jih je več kot 30.

Obstaja še kakšno podjetje na svetu, ki ponuja takšne storitve?

Ne, mi smo prvi in edini. Produkt je tehnološko zelo zahteven in številni so nas poskušali posnemati, a jim še ni uspelo.

Kdo so prodajalci in kdo so kupci?

Kupec deluje kot rudar; kupi računsko moč, da s tem dobi možnost potrjevanja blokov. Ko kupec dobiva računsko moč, deluje kot rudar in poizkuša potrditi bitcoin bloke. Vsakdo, ki ima doma računalnik, lahko njegovo računsko moč proda na naši platformi. Podobno kot pri elektrarnah: proizvajalec elektrike to prodaja na trgu kupcem.

Vendar mora imeti prodajalec računske moči dober izračun porabe električne energije, da se mu prodaja izplača?

Seveda. Cene na NiceHashu so dokaj stabilne in sledijo ceni, ki bi jo lastnik računalnika zaslužil, če bi sam rudaril bitcoine.

Torej prodajalci prihajajo z območij, kjer je cena elektrike nizka?

Tako je, rudarji iščejo območja, na katerem je cena elektrike nizka. Saj je njihov največji operativni strošek dejansko elektrika. To je tudi eden od razlogov, zakaj je rudarjenje bitcoina pravzaprav okolju prijazno. Energija iz fosilnih goriv je namreč po navadi dražja od energije iz obnovljivih virov. Zato se ne splača rudariti z elektriko termoelektrarn, saj je ta praviloma dražja kot elektrika hidroelektrarn, na primer.

Poleg tega je proizvodnja iz obnovljivih virov včasih visoka takrat, ko je poraba majhna, kar še dodatno znižuje ceno elektrike.

Da, rudarji pa niso vezani na čas. Zato lahko viške elektrike dobro uporabijo in tako tudi pomagajo izravnavati nihanja v omrežju. Predvsem v Teksasu so znani po tem, da imajo velika nihanja v električnem omrežju, zato vanj vključujejo velike rudarje bitcoinov, ki so zelo prožni porabniki. Lahko namreč v zgolj nekaj sekundah izklopijo tudi 500 megavatov moči, da energijo prepustijo končnim uporabnikom. S tem dobesedno rešujejo življenja, saj omogočijo, da ljudje ne ostanejo brez elektrike, na primer ob izjemnih dogodkih, kot so nevihte in mrzle zime.

Bi se po tem principu tudi slovenskim elektrarnam, ki imajo prav tako viške elektrike, splačalo elektriko porabiti za rudarjenje bitcoina? V zadnjem času z vse več sončnimi in vetrnimi elektrarnami postajajo viški vse bolj izraziti.

Vsekakor, bitcoin je energija, bitcoin shranjuje energijo. Vse te viške energije bi lahko porabili in zaslužili denar z rudarjenjem bitcoina. Tudi z viški pri delovanju hidroelektrarn, ki jim del energije dobesedno neizkoriščen teče mimo jezov.

Ste zaznali zanimanje energetskih podjetij?

Najverjetneje bi bile birokratske ovire prevelike, zato se tega ne lotevajo. Do nas neposredno po mojem vedenju ni še nihče pristopil. Seveda smo za kaj takšnega odprti, imamo znanje in vse potrebno, da bi takšen projekt izpeljali. Vsaj kakšen pilotni projekt bi bil vsekakor zanimiv. 

Ne gre samo za hidroelektrarne, v Sloveniji bomo imeli vse večjo težavo zaradi novih in novih sončnih elektrarn. Ob sončnih dnevih bodo viški vse večji in te viške bi lahko na državni ravni uporabili in z njimi zaslužili. S tem bi imeli korist tako gospodinjstva, ki imajo v lasti sončne elektrarne, kot tudi država.

Tako bi morda lahko zmanjšali tudi potrebo po povečevanju zmogljivosti omrežja, ki mora sprejemati vedno večje obremenitve iz sončnih elektrarn?

Z zaslužkom bi lahko morda financirali strošek širitve in povečanja zmogljivosti električnega omrežja.

Ali bi se posamezniku izplačalo, da bi postavil sončno elektrarno in z elektriko rudaril bitcoine?

Trenutno bolj ne kot da. Pri manjši farmi za rudarjenje bitcoinov bi se račun sicer izšel, če bi že imeli računalnike. Če pa jih moramo kupiti, se čas odplačevanja investicije precej podaljša. Rentabilnost se trenutno giblje pri ceni elektrike okoli osem do deset centov na kilovatno uro. Odvisno od učinkovitosti računalnika, s katerim rudarimo.

Kako razvita je kriptopanoga v Sloveniji?

Glede na velikost države je kar razvita, podjetij je kar veliko. Poleg NiceHash je tu še kriptoborza Bitstamp, ti dve podjetji sta največji in igrata v ligi NBA bitcoinovskih podjetij na svetu, če se tako izrazim. Tu je še Iconomi pa podjetje za izdelavo kriptodenarnic BC Vault iz Maribora in še bi se našlo:  plačilni sistem GoCrypto, Kriptomat in tako dalje. Poleg podjetij je zelo aktivna tudi slovenska bitcoinovska skupnost s Slovenskim bitcoin društvom.

V Mariboru organizirate tudi druženja uporabnikov bitcoina, tako imenovane meetupe. Kakšno je zanimanje, koliko ljudi se jih udeležuje? Lahko na podlagi obiskov sklepate, kako razširjena je uporaba bitcoina v Sloveniji?

Na srečanja v Mariboru pride med 10 in 50 ljudi, v Ljubljani nekaj več. Zanimanja nekaj je, težko pa ocenim, koliko ljudje dejansko uporabljajo bitcoin. V glavnem bitcoin kupujejo kot naložbo.

In ga ne uporabljajo kot plačilno sredstvo?

Da, bolj so špekulanti kot dejanski podporniki, ki bi verjeli v njegovo delovanje, saj ga po mojem mnenju v večini ne razumejo dobro.

Ljudje torej kupujejo zato, ker pričakujejo rast cene?

Tako je, kot investicijo.

Kako vi vidite prihodnost bitcoina? Ima potencial, da povzroči pretres v tradicionalnem finančnem sistemu?

Mogoče je pretres premočna beseda. Bitcoin je decentraliziran monetarni sistem. Kdor razume sistem običajnih fiat valut, povezanih s centralnimi bankami, vključno s človeškimi napakami, razume, da ima decentraliziran monetarni sistem veliko moč. Veliko večjo, kot si lahko posameznik predstavlja. Rast cene tukaj ni ključna. Čeprav se pričakuje, da se bo z rastjo števila uporabnikov in omejenostjo števila bitcoinov povečala tudi cena. Kakšna bo, pa ne morem špekulirati.

Kako bi ločili bitcoin od drugih kriptovalut?

Bitcoin je decentraliziran monetarni sistem. Za njim ne stoji nobena oseba ali podjetje. Bitcoin smo vsi in nihče, če tako rečem. Medtem ko so v ozadju drugih projektov posamezna podjetja, neke entitete, ki pridobijo investitorje, da razvijejo nekakšen produkt. Investitorji pa vanje vlagajo s ciljem zaslužka. To so produkti in rešitve, ki se ne dotikajo sveta na ravni, kot se ga bitcoin.

Se strinjate z mnenjem poznavalcev, da je bitcoin na začetku novega bikovskega trenda po nedavni razpolovitvi nagrade rudarjem?

O ceni nerad špekuliram. Vendar ekonomska teorija pravi, da se ob zmanjšanju ponudbe in istem povpraševanju cena poviša. S tega vidika bi lahko šla cena gor. Tudi zato, ker je uporabnikov vse več, količina bitcoinov pa ostaja enaka.

Ali je prepolovitev nagrade (halving) vplivala tudi na prihodke oziroma poslovanje podjetja NiceHash? 

Na naši tržnici podpiramo več kot 30 različnih algoritmov, med njimi tudi SHA256, s katerim se rudari Bitcoin. To predstavlja več kot sto različnih kovancev oziroma projektov. Prepolovitev nagrade se je zgodila na bitcoinu. Čeprav ta predstavlja večji delež, to ni vplivalo na poslovanje podjetja.

Pisali smo o podjetju MicroStrategy, ki se je odločilo svoj prosti denar naložiti v bitcoin.

MicroStrategy je res najbolj znan primer, a ni edini. Oni imajo zdaj v lasti več kot odstotek vseh bitcoinov, več kot 210 tisoč. Bitcoine je kupila tudi Tesla, a jih je medtem že prodala. Z dobičkom bi lahko zaslužili veliko več, če bi jih obdržali. MicroStrategy ima celo objavljena pravila, kako naj podjetja investirajo v bitcoin, in nekatera podjetja jim že sledijo. Takšen primer je japonsko podjetje Metaplanet.

Ali poznate kakšen primer podjetja v Sloveniji?

Podjetja iz kriptopanoge zagotovo, sicer pa ne poznam primera iz drugih področij poslovanja. Vprašanje je tudi, kako je to zakonsko urejeno.

Kje vi vidite poslovne priložnosti v kripto- oziroma bitcoinovski industriji v prihodnjih letih?

Naslednji korak bo množična uporaba bitcoina v plačilnem sistemu. Velik potencial ima način plačevanja lightning. Tudi mi na NiceHash razvijamo svoj plačilni sistem. Mimogrede, NiceHash je eden največjih operaterjev lighting vozla (node). Menim, da bo to ena večjih poslovnih priložnosti v okolju bitcoina.

NiceHash

 

Pri rudarjenju, s čimer se jaz ukvarjam, pa bo razvoj šel v smeri uporabe toplote kot sekundarnega produkta rudarjenja. Pravzaprav bo obratno; tisti, ki potrebujejo toplotno energijo, bodo ugotovili, da lahko obenem še rudarijo bitcoine, in bodo namesto običajnih grelcev začeli uporabljati računalnike za rudarjenje bitcoinov. S tem bodo energijo uporabljali za služenje denarja.

Torej se bomo greli z računalniki?

Tako je, dokler ne bomo več vedeli, kaj je osnovni produkt naprave; ali gretje sadovnjaka ali potrjevanje blokov v sistemu bitcoina. Ena naprava namreč opravlja obe funkciji. Računalniki za rudarjenje bitcoinov veliko večino energije pretvorijo v toploto; kar 99,9 odstotka.

Ali zato računalniški centri za rudarjenje bitcoinov potrebujejo velike hladilne sisteme?

Da. Na Nizozemskem že obstaja podjetje, ki goji tulipane z grelci, ki rudarijo bitcoine. V Sloveniji vidim veliko priložnosti pri sušenju lesa. Imamo veliko gozdov, hlode in deske je treba posušiti. Zakaj bi uporabljali zgolj grelce, ki porabljajo veliko energije in ne ustvarjajo nič drugega kot toploto. Stranski produkt bi lahko bilo rudarjenje bitcoinov, ki prinaša dodatni zaslužek. S tem bi lahko vsaj pokrili stroške elektrike.

NiceHash novembra pripravlja veliko bitcoinovsko konferenco. Zakaj ste se jo odločili pripraviti v Sloveniji, natančneje v Mariboru?

Podjetje NiceHash je iz Maribora. Tukaj so naši začetki, tukaj dela večina ekipe, ki razvija in upravlja podjetje. Pričakujemo okoli tisoč udeležencev, tudi največja podjetja iz industrije rudarjenja bitcoinov na svetu. V Mariboru bomo gostili elito bitcoinovske skupnosti. Želimo si, da bi bitcoin približali Slovencem.

Poleg tega praznujemo deset let delovanja. Smo eno najstarejših podjetij, ki še deluje v industriji bitcoina. To je kar velika stvar, da je slovensko podjetje preživelo vsa ta leta, vsa ta nihanja. Da ne omenjamo hekerskega napada.

Kako se je razpletla zgodba s hekerskim napadom, v katerem so podjetju NiceHash leta 2017 ukradli bitcoine v vrednosti več kot 60 milijonov dolarjev? To je bila novica, ob kateri je marsikdo prvič slišal za vaše podjetje.

Iz teh limon smo naredili dobro limonado. Smo eno redkih podjetij, ki so vrnila sredstva, potem ko so jih napadli hekerji. Ukradli so nam 4.700 bitcoinov in uporabnikom smo vrnili vse bitcoine, 100 odstotkov oziroma 122 odstotkov odstotkov, ker smo na vrnjeno plačali še davek. Zato imamo čisto vest. Ne poznam podjetja, ki bi vrnilo tolikšna sredstva. Drugo podjetje, ki je vrnilo ukradena sredstva, je prav tako slovenski Bitstamp. A oni so imeli manjši incident.

Zdaj vemo, da so nas napadli hekerji iz Severne Koreje. Primer je namreč raziskal FBI, ne samo nas, ampak celotno industrijo, in ugotovil, da za napadi stoji skupina Lazarus iz Severne Koreje. S tem smo torej na koncu naredili dobro zgodbo, saj bi lahko lastniki podjetje preprosto zaprli.

Kakšno je vaše mnenje o novi regulativi MiCa, ki prihaja v veljavo v Evropski uniji?

Nisem sicer iz pravne stroke, zato podrobnosti ne poznam. Vendar regulacija prihaja in ji bomo morali slediti. Če obstaja regulacija, ji je treba slediti, ne glede na to, kaj si o njej mislimo.

Regulacija naj bi razširila uporabo kriptosredstev na manj tehnološko izobražene posameznike, ki bodo dobili več pravne varnosti. To bi moralo biti pozitivno za množičnost uporabe.

To je res, a tisti pravi podporniki bitcoina, tako imenovani bitcoin maksimalisti, bodo rekli, da se z regulacijo pravi pomen bitcoina izgublja. A kot podjetje moramo regulaciji seveda slediti.

Dopolnjeno z odgovorom na vprašanje o vplivu prepolovitve bitcoina (halving) na poslovanje podjetja NiceHash.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar