text size
Umetna inteligenca (AI) je v nekaj letih izstopila iz nišnih laboratorijev in postala osrednja tema vladnih strategij, tehnoloških inovacij in kapitalskih trgov. Njena obljuba je jasna: višja produktivnost, avtomatizacija procesov in dolgoročna rast. A kot opozarja najnovejše poročilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ima napredek svojo ceno – in ta je merjena v teravatnih urah. V posebnem poglavju aprilske izdaje poročila World Economic Outlook so strokovnjaki IMF zapisali, da "AI pridobiva vse večji makroekonomski pomen tudi prek svojega vpliva na porabo električne energije".
.webp){kind=icon}
