Superliga se vrača, Čeferinova UEFA pa izgublja monopol

Na skupščini European Football Clubs (EFC) v Rimu je predsednik UEFA, Aleksander Čeferin, poudaril, da mora evropski nogomet ostati odprt, vključujoč in temeljiti na športnem meritokratskem principu. Sporočilo je prišlo le nekaj dni po poročilih o novih sestankih A22 Sports Managementa, organizatorja projekta Superlige, s klubi in vlagatelji po vsej Evropi.

Čeferin se je s tem vrnil k temi, ki se je zdela zaprta leta 2021, a je sodna presoja iz decembra 2023 spremenila pravila igre. A22 je projekt obudil v "rebrendirani" različici s 96 klubi in žensko ligo, obljublja pa promocijo, izpadanje in digitalne prihodke neposredno od navijačev.

Čeferinovo sporočilo je, čeprav javno predstavljeno kot obramba "odprte konkurence", v resnici odgovor na naraščajoči pravni in institucionalni pritisk, ki prihaja s strani sodišča, klubov in samega trga.

Pravna siva cona: kako je sodba Sodišča EU spremenila razmerje moči

Sodba Sodišča Evropske unije (CJEU) z dne 21. decembra 2023 je predstavljala prelomnico: UEFA in FIFA ne moreta več samodejno prepovedati tretjega tekmovanja brez "transparentnih objektivnih in sorazmernih" kriterijev. S tem je sodišče omejilo monopol UEFA, vendar ni dalo eksplicitnega dovoljenja za Superligo.

To je odprlo prostor, ki ga A22 zdaj izkorišča. V Španiji regulator CNMC vodi preiskavo proti UEFA zaradi morebitne zlorabe dominantnega položaja, medtem ko je madridsko sodišče leta 2024 začasno suspendiralo vse oblike oviranja Superlige, dokler se postopek ne zaključi.

Superliga se je tako vrnila na igrišče, a tokrat kot pravno vprašanje, ne kot športni projekt. Namesto revolucije na zelenici se bitka vodi v paragrafih, o tem, kdo ima pravico organizirati evropski nogomet in pod kakšnimi pogoji.

Čeferin zdaj poskuša prevzeti pobudo, javno brani "odprt sistem", medtem ko notranje pripravlja nove predpise UEFA, ki naj bi izpolnjevali sodne kriterije in hkrati ohranili nadzor. Gre za pravno ravnotežje na robu noža, med zaščito trga in ohranitvijo avtoritete.

Politična fronta: med UEFA, klubi in novimi zvezami

Medtem ko A22 vodi pravno bitko, se institucionalna scena dodatno fragmentira. Organizacija ECA (European Club Association), ki je tradicionalno zastopala klube v odnosu z UEFA, izgublja homogenost. Del manjših in srednjih klubov se je pridružil novemu združenju EFC (European Football Clubs), ki zagovarja večjo avtonomijo in transparentnost pri razdelitvi prihodkov. Prav s te platforme je Čeferin poslal sporočilo iz Rima, v poskusu okrepiti zavezništva in preprečiti naraščajočo fragmentacijo.

Florentino Perez je še naprej največji zagovornik Superlige. Foto: Bloomberg

Superliga se pozicionira prav na tej liniji napetosti. A22 klubom ponuja direkten dostop do kapitala in investicij, z zmanjšanim regulativnim nadzorom in večjim deležem prihodkov. Model, ki ga zagovarjajo, spominja na hibrid med ligo in franšizo, formalno združljiv z evropsko zakonodajo, a v bistvu neodvisen od UEFA.

UEFA pa poskuša ohraniti politično in komercialno centralizacijo, zavedajoč se, da vsaka pravna zmaga Superlige, tudi če je proceduralna, omejuje njen manevrski prostor. Čeferinovo sporočilo o "vključenosti" zato ni sentimentalno, temveč politično defenzivno, poskus ohraniti evropski nogometni red, preden ga sodišča in kapital redefinirajo.

Kaj sledi: pravila igre kot nova tekma

Usoda Superlige je zdaj odvisna od tega, kako bo UEFA definirala nove mehanizme odobritve tekmovanj. Če bodo preveč strogi, jih bodo klubi in A22 ponovno izpodbijali pred sodišči; če bodo preveč fleksibilni, se odpira prostor za paralelna tekmovanja.

 

V praksi je evropski nogomet v pravnem vakuumu: Superliga še nima legitimnosti, UEFA pa nima več monopola. To je siva cona, kjer pravniki, regulatorji in investicijski skladi določajo meje moči.

Čeferin zato ne govori več le kot varuh nogometne tradicije, temveč kot politični administrator evropskega športnega trga. Njegova izjava iz Rima označuje začetek nove faze: namesto da bi se Superliga borila proti sistemu, se sistem zdaj prilagaja njej.

Nogomet kot regulatorna arena

Superliga morda še ne obstaja v praksi, a je že spremenila nogomet. Težišče odločanja se je preselilo iz športnih organov v sodne dvorane, regulatorne agencije in investicijske kroge.

Čeferin poskuša ohraniti ravnotežje med avtoriteto in fleksibilnostjo, vendar je prostora za manevriranje vse manj. V dobi, ko se pravni argumenti preoblikujejo v tržno strategijo, klubi pa zahtevajo več svobode od svojih institucij, evropski nogomet vstopa v novo obdobje, kjer se bitke za prihodnost bijejo s paragrafi in ne z goli.