Top zaslužki športnikov regije: kje so Slovenci Dončić, Kopitar in Oblak?

Po treh desetletjih v športu še vedno velja isto pravilo: na vrhu piramide so pogodbe v ligi NBA, evropski nogomet zapolnjuje sredino, medtem ko tenis z eno izjemo moti ustaljeno matrico. V evrih (prilagojenih na leto 2025) je Nikola Jokić pred Luko Modrićem in Novakom Đokovićem, medtem ko Nikola Vučević ostaja predstavnik visoke "druge ravni" NBA. Nogomet zastopajo Modrić, Oblak, Rakitić in Džek, medtem ko Đoković ostaja zgodovinski rekorder tenisa na igrišču ("on-court") – tudi po inflacijski prilagoditvi.

Naša analiza zajema obdobje od leta 1995 do 2025 in meri izključno zaslužek na igrišču – denar, pridobljen z igro, ne z oglaševanjem. Vključene so bruto plače v NBA, NHL in evropskem nogometu ter uradni nagradni skladi v tenisu. Vse številke so preračunane v evre, prilagojene na leto 2025, najprej z deflacijo po valuti in letu (USD po CPI, EUR po HICP), nato s pretvorbo po tečaju Evropske centralne banke za leto 2025.

Rezultat je lestvica, ki natančno prikazuje, kako se je športno gospodarstvo razvijalo skozi tri desetletja – in kateri poslovni modeli ustvarjajo največji karierni zaslužek.

Končna razvrstitev

Po tej razvrstitvi je na vrhu Jokićeva pogodba v NBA. Trojni MVP ekipe Denver Nuggets je do konca leta 2025 na igrišču zaslužil približno 250 milijonov evrov, brez vključenih bonusov ali sponzorskih prihodkov. Vučević, ki ima za sabo 15 sezon v ligi NBA in več dolgoročnih pogodb, presega 230 milijonov evrov.

Luka Modrić je po dveh desetletjih profesionalnega nogometa dosegel okoli 225 milijonov evrov bruto kariernega zaslužka, medtem ko je Novak Đoković – preračunano po letih in prilagojeno inflaciji – ustvaril 214 milijonov evrov zaslužka na igrišču ("on-court"). Čeprav v tem izračunu niso vključeni sponzorski prihodki, Đoković ostaja najuspešnejši teniški igralec vseh časov po čistem nagradnem skladu.

Sledijo Goran Dragić s približno 178 milijoni evrov, Jan Oblak s 176, Anže Kopitar s 165, Luka Dončić s 159 ter Bojan Bogdanović s 153 milijoni evrov. Nogometno linijo v top 15 nadaljujejo Rakitić (141 milijonov), Džeko (113), Pjanić (97) in Perišić (89 milijonov evrov). Ta razvrstitev ohranja konservativen okvir, saj temelji na dejansko izplačanih bruto plačah – brez davkov, bonusov in komercialnih prihodkov – a prav zato omogoča realno primerjavo med športi in generacijami.

Kontekst zaslužka

Ko pogledamo trende, prevlada NBA ni naključna. Novi televizijski dogovori, eksplozija plačnega limita in rast trgov v Aziji ter ZDA po letu 2015 so ligo NBA spremenili v najbolj likviden plačni sistem v svetovnem športu. Regionalni igralci, ki so vstopili v ligo po tem ciklu – recimo Jokić, Dončić in Vučević – so dobili večkratno višje pogodbe kot prejšnja generacija Dragića ali Bogdanovića.

Foto: Bloomberg Mercury

Nogometni vrh, ki ga recimo predstavljata Modrić in Oblak, temelji na stabilnosti Real Madrida in Atlética, vendar skupne številke kažejo, da so tudi elitne nogometne pogodbe – brez bonusov in plačil iz naslova avtorskih pravic – še vedno pod zgornjo mejo NBA.

Spremenljivost teniških prihodkov

Tenis je, po drugi strani, paradigma individualnega zaslužka. Đokovićevih 190 milijonov dolarjev nominalnega nagradnega sklada po inflacijski prilagoditvi presega 214 milijonov evrov v realnih vrednostih v letu 2025. To je več, kot znaša skupni karierni zaslužek večine nogometašev na lestvici. Kljub temu je tenis tudi najmanj zanesljiv pokazatelj – sezonske razlike, davčna obravnava in turnirski stroški povzročajo, da je razlika med bruto in neto zneski precej večja kot v ekipnih športih.

V skupnem seštevku šest od prvih deset mest zasedajo igralci NBA. Razlog ni le rast prihodkov lige, temveč tudi sestava pogodb. Sistem NBA zagotavlja izplačila tudi ob poškodbah, plačna kapica pa ščiti najboljše igralce pred konkurenco nižjih pogodb. Nogometne pogodbe so pogosto krajše in se prekrivajo s prestopi, zato skupni karierni zneski rastejo počasneje. Kljub temu ima nogomet širino – v prvi petnajsterici je kar šest nogometašev, kar potrjuje globino kontinentalnega trga.

Pomembne opombe in metodologija

Ta razvrstitev ne vključuje prihodkov zunaj igrišča. Sponzorske in marketinške pogodbe, podjetja za avtorske pravice, plačila za nastope, deleži in izplačila kapitala zunaj pogodb niso upoštevani, ker za večino športnikov ne obstajajo zanesljivi letni podatki. Forbes in Sportico redno objavljata ocene letnih prihodkov, vendar ti niso primerljivi z definicijo, na kateri temelji ta analiza. Vključitev prihodkov zunaj igrišča bi povzročila visoko stopnjo špekulativnosti in porušila primerljivost med športi. Tukaj torej govorimo o čistem, na igrišču zasluženem denarju.

Foto: Depositphotos

Metodološko gledano so vsi zneski prilagojeni inflaciji in izraženi v realnih vrednostih iz leta 2025. Vsakoletna izplačila so preračunana v stalne cene prek ameriškega indeksa CPI in evropskega indeksa HICP, nato pa pretvorjena v evre po referenčnih tečajih Evropske centralne banke. Đokovićev izračun je edini narejen po posameznih letih, na podlagi podatkov ATP, medtem ko so drugi profili izračunani kot natančne uredniške ocene, temelječe na kariernih seštevkih s platform Spotrac in Capology. Tako je nastala robustna in primerljiva lestvica, ki realno odraža denarne tokove v športu v zadnjih 30 letih.

Na koncu številke kažejo, da so v regiji – čeprav je razmeroma majhna – športniki z globalnim finančnim vplivom. Jokić in Đoković sta predstavnika v svetovnem športnem merilu, Modrić in Oblak stabilni evropski blagovni znamki, medtem ko nova generacija vstopa v obdobje, v katerem se trg profesionalnega športa spreminja v prefinjeno finančno industrijo. In ko iz športnega denarja izločimo reklame, delnice in luksuzne blagovne znamke, ostane preprosto, merljivo dejstvo – igra je še vedno najbolje plačana.