Nemčija je v Rigi premagala Turčijo z 88:83, drugič postala evropski prvak in združila svetovno ter kontinentalno zlato. Rezultat je vrhunec enega najuspešnejših razvojnih ciklov v evropskem športu. Na drugi strani stoji Turčija, katere strategija se opira na klubske gigante in državno vodene projekte.
Za končnim izidom in sijajnimi igralci, kot so Dennis Schröder, Franz Wagner ali Alperen Şengün, se skrivata dve filozofiji vlaganja v košarko, ki danes prevladujeta na evropskih parketih.
Nemška košarka je vstopila v cikel pospešene rasti. Zveza je lani zabeležila rekordnih 274.025 registriranih članov, kar predstavlja dvomestno rast v primerjavi s prejšnjo sezono. Sistem športnih gimnazij in obvezna mladinska tekmovanja (NBBL, JBBL) sta standardizirala razvoj na nacionalni ravni. To pomeni, da ima skoraj vsak profesionalni klub vgrajeno strukturo "pipeline", podobno kot se v poslu vzpostavlja inkubatorski model, ki zagotavlja stalen dotok novih produktov.
Preberi še
EuroBasket 2025: Koliko Bogdanovićeva poškodba stane Srbijo
Police FIBA ne krijejo pogodb NBA.
04.09.2025
Eurobasket 2025: Giannis, Dončić in Jokić - turnir zvezd, vrednih milijarde
EuroBasket 2025, ki ga gosti več držav – Latvija, Ciper, Finska in Poljska – namesto klasičnega vprašanja o favoritih v ospredje postavlja zvezdniški sijaj in finančno moč igralcev na parketu.
28.08.2025
EuroBasket: Kdo so favoriti in koliko denarja si lahko obetajo najboljši?
V sredo se bo začelo evropsko prvenstvo v košarki. Izmed ekip regije Adria se bodo za naslov prvaka potegovale Slovenija, Srbija in BiH.
25.08.2025
Nemčija: baza kot investicijski "flywheel"
Na tržni strani domača liga beleži zgodovinske rekorde. Obiskanost v sezoni 2024/25 je presegla 2,1 milijona gledalcev, s povprečjem skoraj 5.800 na tekmo. To je 13-odstotna rast v enem letu in jasen signal sponzorjem, da košarka ni več niša, temveč mainstream produkt. Hibridna distribucija – vse tekme na pretočni platformi Dyn, občasni prenosi na kanalih z brezplačnim dostopom – ustvarja dvojni učinek: stabilne naročnine in širitev dosega do širše publike.
Naložbe v infrastrukturo prispevajo k dvigu zgornje meje. Odprtje SAP Gardena v Münchnu (11.500 sedežev) je lani jeseni spremenilo Bayern v klub, ki je združljiv z Evroligo in korporativnim trgom. Razprodane tekme in rast VIP-prodaje dokazujejo, da nova dvorana deluje kot "pospeševalec prihodkov". Berlin si je zgradil ugled pionirja prek programa ALBA macht Schule, ki povezuje klub z desetinami osnovnih šol in spreminja športno vzgojo v rekrutacijski kanal.
Turčija: moč kapitala in centralizirani kampus
Turški model je nasproten – osredotočen na vrh piramide. Anadolu Efes in Fenerbahçe se zadnje desetletje držita visoko na evroligaškem zemljevidu s proračuni, ki presegajo 30 milijonov evrov. Fenerbahçe je letos naredil še korak dlje – naslov prvaka Evrolige 2025 je potrdil, da Istanbul ostaja premium trg, ne samo v nogometu, temveč tudi v košarki.
Država je medtem zgradila Basketbol Gelişim Merkezi v Istanbulu, centralni kampus z glavno dvorano z 10.000 sedeži in lastno športno gimnazijo. Projekt, vreden več kot milijardo turških lir, vodi državna agencija TOKİ, zveza pa je s tem dobila orodje za centraliziran razvoj. Namesto mreže manjših programov ima Turčija en sam "hub", ki usmerja selekcije, trening in izobraževanje trenerjev.
Na strani medijev je TBF podaljšal štiriletno pogodbo z beIN Sports za domačo ligo. Dogovor zagotavlja stabilne prihodke in mednarodno distribucijo, a hkrati potrjuje, da liga ostaja odvisna od plačljivega TV-modela. Programi za množično bazo, kot so 12 Dev Adam Basketbol Okulları, skušajo razširiti temelje, vendar je število registriranih igralcev še vedno manjše kot v Nemčiji – približno 96.000 v letu 2023.
Finale kot spopad strategij
Eurobasket je pokazal, da lahko obe poti vodita na vrh. Nemčija je do finala prišla s pomočjo globine kadra in kontinuitete dela, medtem ko je Turčija igrala na moč individualnega talenta in izkušenj svojih evroligaških zvezd. Nemčija "skalira" – več otrok kot vstopi v sistem, bolj se polnijo dvorane in raste domači produkt. Turčija pa "monetizira vrhunsko kakovost" – nekaj superznamk v Istanbulu ustvarja globalen doseg in trofeje.
Nemški model temelji na rasti domače lige in stabilnem "flywheelu" – registracije, obiskanost, infrastruktura in sponzorstva se medsebojno krepijo. Glavno tveganje je odtok talentov v NBA, Evroligo, od nedavnega tudi na ameriške univerze, toda rastoča komercialna baza odpira prostor, da se vsaj del zvezd zadrži dlje v BBL.
Turčija ima drugačen problem – tveganje koncentracije. Če bi Fener ali Efes upočasnila, bodisi zaradi financ bodisi sprememb v lastniških prioritetah, bi lahko celotna slika lige izgubila vrednost. Centralizirani kampus v Istanbulu to tveganje ublaži, a ne more nadomestiti širše baze registriranih igralcev.
Po Rigi je Nemčija v položaju, da domačo ligo spremeni v stabilen poslovni produkt, medtem ko ima Turčija priložnost, da novi kampus preobrazi v "pipeline tovarno" in tako zmanjša odvisnost od dveh istanbulskih klubov. Na koncu oba modela kažeta, da košarka v Evropi postaja naložbeni segment, vreden pozornosti – vprašanje je le, ali bo naslednji cikel prinesel večjo premijo širini baze ali moči vrha.
.webp){kind=icon}
