Zagreb po 30 letih in 400 milijonih evrov stroškov dobiva spodoben stadion

Nogometni stadion v Zagrebu je prerasel v enega najopaznejših spomenikov korupciji na Hrvaškem, zdaj pa naj bi po 30 letih in 300 milijonih evrov iz nacionalne sramote končno postal moderno in funkcionalno športno prizorišče.

Vlada Republike Hrvaške in mesto Zagreb sta pred nekaj meseci dosegla dogovor o izgradnji novega stadiona na Maksimiru. Stroški bodo znašali okoli 175 milijonov evrov, gradbena dela pa se bodo predvidoma zaključila do leta 2029. Projekt bo financiran z javnimi sredstvi v razmerju 50:50, pri čemer sta obe strani enako finančno obremenjeni in si bosta delili lastništvo v enakem razmerju.

Od leta 1997 je bilo v prenovo Maksimira vloženih več kot 120 milijonov evrov, kljub temu pa stadion zaradi dotrajanosti ne ustreza standardom Uefe. Hrvaške oblasti so se zato odločile, da bodo vse doslej zgrajeno porušile in se lotile povsem novega projekta. Zagrebški župan Tomislav Tomašević je poudaril, da bo stadion imel kapaciteto 35 tisoč sedežev, strošek na sedež pa je ocenjen na pet tisoč evrov. Celotna naložba v vrednosti 175 milijonov evrov ne vključuje DDV.

Projekt vključuje tudi izgradnjo podzemne garaže z 800 parkirnimi mesti in dodatne garaže v sosednji mestni četrti s kapaciteto 1500. V skladu s sporazumom se mesto Zagreb in vlada zavezujeta zagotoviti sredstva v svojih proračunih, za vodenje projekta pa bo ustanovljena posebna pravna oseba.

Denis Cerić/Hina

 

GNK Dinamo, ki igra na Maksimiru, bo medtem začasno uporabljal stadion v Kranjčevićevi ulici, kjer bo mesto Zagreb financiralo tudi obnovo. Natečaj za arhitekturno zasnovo stadiona bo mednarodni, izbor arhitektov pa bo predvidoma do konca leta 2024. Podžupan Luka Korlaet je napovedal, da bodo pri ocenjevanju sodelovali mednarodni strokovnjaki, ki bodo zagotavljali transparentnost postopka. Projekt bo nadzorovala skupna komisija z osmimi člani – po štirje predstavniki mesta Zagreb in hrvaške vlade, ki bodo spremljali razvoj do izdaje lokacijskega dovoljenja.

Nepričakovana ljubezen mesta do cerkve in države

Eden ključnih predpogojev za uresničitev je bil dogovor z zagrebško nadškofijo. Nadškofija je po dogovoru z vlado o odškodnini in obnovi desetih cerkvenih objektov v Zagrebu umaknila zahteve za vračilo zemljišča, na katerem stoji stadion.

"Vlada in mesto sta se dogovorila za financiranje z javnim denarjem in kot 50:50 partnerja. Občina je naročila študijo, ki je pokazala, da zasebna komercialna investicija ne bi bila v interesu mesta. Če bi dali 40 tisoč poslovnih kvadratnih metrov, smo videli, da bi se investicija povrnila šele po 40 do 50 letih ... Ko smo gledali možnosti javno-zasebnega partnerstva, smo z vlado videli, da tudi to ni najboljša rešitev," je povedal župan Tomašević pred nekaj tedni.

Mnogi pa ne razumejo, zakaj bi z javnim denarjem zgradili stadion za nogometni klub Dinamo, ki zadnja leta posluje zelo dobro in dobičkonosno. Kot pravi odvetnik in kolumnist Goran Vojković, "zakaj bi ljudi, ki živijo s 500 evri pokojnine ali 1200 evri plače, odpeljali, da se politiki lahko hvalijo z novim stadionom, kjer igrajo za denar?" Njegovo vprašanje je popolnoma smiselno. Zakaj bi se z javnim denarjem sofinanciral profesionalni šport, za katerega gre več sto milijonov evrov, amaterski šport pa je zanemarjen?

Nekdanji šef Dinama Zdravko Mamić in njegov krog so bili denimo obsojeni zaradi nezakonitega pridobivanja več kot 20 milijonov evrov iz kluba, kar je dober pokazatelj zneskov, s katerimi upravlja najuspešnejši hrvaški klub.

Zasebni dobički, javne izgube

"Ko v športu preidemo iz dobička na stroške, potem stadion čudežno preneha biti zasebni posel. To ni investicija podjetnika, ki verjame v nogomet, ni reklama za podjetje, ki bi dalo svoje ime v ime stadiona, ampak je 'nacionalni projekt', je 'za Hrvaško', je za 'skupno dobro'. A fantje iz soseščine ne bodo igrali tam, študenti ne bodo zvečer brcali žoge, delavci ob koncih tedna ne bodo igrali dvoranskega nogometa, to je stadion za elito, za tiste, ki prodajajo svoje noge za milijone, in za tiste, ki s tem v zakulisju zaslužijo še več," piše Vojković.

Dario Grzelj/Hina

 

A Hrvaška ni bila prva, ki se je domislila, da bi z javnim denarjem gradila športno infrastrukturo za profesionalne klube. Nasprotno, takšen model v ZDA deluje že desetletja. Enako dolgo potekajo tudi ekonomske raziskave, ki potrjujejo, da so fiskalni donosi za državljane v obliki povečane gospodarske aktivnosti in rasti delovnih mest veliko manjši od javnih izdatkov.

Vložek se torej nikoli ne vrne v javni proračun, kot se pogosto prikazuje, ko se skušajo v športu prebiti grandiozna vlaganja. Omenjajo se nova delovna mesta, povečan promet za lokalna podjetja in številne druge ugodnosti, vendar se je izkazalo, da so delovna mesta, ustvarjena z odprtjem stadiona, sezonska in nizko plačana. Poleg tega stadioni ne povečujejo vrednosti komercialnih nepremičnin ali bistveno spodbujajo gospodarske dejavnosti, razen rahlo povečane potrošnje v barih in restavracijah, ki jih obdajajo.

Zato pa praviloma povečujejo prihodke kluba. Povprečni prihodki najbogatejših nogometnih klubov na svetu so v sezoni 2023–2024 (iz Deloittove izdaje Money League) znašali 560 milijonov evrov. Od tega zneska 244 milijonov evrov (44 odstotkov) prihaja iz komercialnih dejavnosti, 213 milijonov evrov (38 odstotkov) iz televizijskih pravic, medtem ko 103 milijone evrov (18 odstotkov) predstavljajo prihodki na dan tekem. Najhitreje rastoči vir prihodkov je prihodek, ustvarjen na dan tekme, z 11-odstotno rastjo, razlog za to pa je povečanje kapacitet stadiona, višje cene vstopnic in premium ponudba za navijače.

Prednostna naloga je posodobitev stadiona

S skupnimi komercialnimi prihodki v višini 4,9 milijarde evrov je komercialni segment že drugo leto zapored ostal največji vir prihodkov za klube, zajete v raziskavo Money League, saj predstavlja 44 odstotkov vseh prihodkov. 10-odstotna rast v primerjavi s preteklim letom je predvsem posledica večjega števila nenogometnih dogodkov, boljšega razvoja maloprodaje in rasti sponzorskih prihodkov.

Nekateri nogometni klubi so na svojih stadionih gostili velike športne dogodke, kar je še povečalo njihove komercialne prihodke. Na primer, nekateri francoski klubi so imeli koristi od Svetovnega prvenstva v ragbiju leta 2023, medtem ko so nemški klubi imeli koristi od Eura 2024.

Zavedanje zanesljivosti in potenciala rasti prihodkov, ustvarjenih na stadionih, je privedlo do tega, da polovica klubov v raziskavi Money League načrtuje prenovo svojih stadionov do leta 2025. Barcelona in Manchester City trenutno gradita nove stadione, Manchester United pa razmišlja o prenovi Old Trafforda.

Eksplozivni stroški

Medtem ko nekateri načrtujejo, so drugi že šli skozi gradbene muke, zato smo pogledali, kaj se lahko naučimo iz njihovih izkušenj. Angleški Tottenham je pred nekaj leti odprl svoj novi stadion na mestu dotrajanega White Hart Lana, ki je bil porušen. Stadion Tottenham Hotspur je bil odprt leta 2019, potem ko je klub nekaj let igrali na Wembleyju.

Novi stadion ima več kot 62 tisoč sedežev in je vrhunec moderne zasnove in multifunkcionalnosti, a vse skupaj je stalo precej več od načrtovanega. Celoten projekt je namreč za nekaj sto milijonov evrov presegel proračun in na koncu stal več kot 1,2 milijarde evrov. Vse skupaj je bilo financirano iz več virov, od zasebnega kapitala in bančnih posojil do neizogibnih državnih sredstev.

Eden od ključnih virov financiranja projekta je bilo posojilo v višini 400 milijonov funtov pri Bank of America Merrill Lynch, zavarovano s prihodnjimi prihodki kluba, vključno s prodajo vstopnic, pravicami do predvajanja in komercialnimi partnerstvi. To posojilo je bilo pozneje refinancirano in leta 2017 povečano na 637 milijonov funtov, dodatna sredstva pa sta zagotovila banki HSBC in Goldman Sachs. Poleg bančnih posojil je Tottenham zbral precej zasebnih sredstev. Klub je uvedel obvezniško shemo, ki je navijačem in vlagateljem omogočila vlaganje v projekt v zameno za fiksne donose, kar se je izkazalo za zelo uspešno potezo, saj so zbrali okoli 525 milijonov funtov.

Depositphotos

 

Drugi ključni vir financiranja so bile državne pomoči in davčne spodbude. Klub je od londonske razvojne agencije prejel 32 milijonov funtov, prejel pa je tudi pet milijonov funtov sredstev iz Premier lige.

Poleg tega so prejeli znatne davčne spodbude britanske vlade. Klub je dobil "dodatke za povečan kapital", kar jim je omogočilo povrnitev pomembnega dela davka, plačanega za gradnjo stadiona. Vrednost teh spodbud je ocenjena na okoli 70 milijonov funtov.

Gradnje novega stadiona se je lotil še en premierligaš, Everton. Njihovo nov dom so zgradili na dokih Liverpoola in ima kapaciteto 52 tisoč sedežev, skupni stroški pa so se z začetnih 500 povzpeli na 800 milijonov funtov oziroma 960 milijonov evrov. Med gradnjo je bilo veliko peripetij; en delavec je umrl v nesreči, nekateri izvajalci so bankrotirali in dobaviteljem dolgovali milijone, a na koncu je bilo vse uspešno izpeljano.

Je pa strošek v višini skoraj milijarde evrov velika obremenitev za klub, ki je v sezoni 2022-23 poročal o komercialnih prihodkih v višini 38,9 milijona funtov, kar je manj od 50,4 milijona funtov prejšnje leto. Prihodki od tekem so znašali 17,3 milijona funtov, leto prej pa 15,6 milijona funtov. Novi stadion bo pripomogel k znatnemu povečanju teh številk, kar bo novim lastnikom, The Friedkin Group, omogočilo več vlaganj v ekipo v okviru finančnih omejitev, ki bodo v Premier ligi obstajale od naslednje sezone.

Potrebna investicija

Astronomske številke in izbruh stroškov v Angliji bi morali biti vsekakor opozorilo za zagrebški podvig, saj je v tako inflacijskem okolju stroške praktično nemogoče obdržati na načrtovani višini. Številni pa trdijo, da je škoda, da nogometna nacija, kot je Hrvaška, nima dostojnega nacionalnega stadiona, na katerem bi lahko igrala reprezentanca, ki je zadnja leta v vrhu največjih svetovnih tekmovanj.

To sporočilo najpogosteje prihaja od politikov, katerih dejanja so privedla do popolnega propada športne infrastrukture v državi. Stadion Poljud v Splitu že od leta 1979 čaka na ustrezno prenovo, o dosedanjih vlaganjih v Maksimir pa bi lahko napisali knjigo. In to je precej žalostno, če pomislimo, da je gradnja Allianz Arene, stadiona münchenskega Bayerna z več kot 75 tisoč sedeži, stala okoli 340 milijonov evrov, medtem ko bodo za 35 tisoč sedežev v Zagrebu skupaj porabili okoli 300 milijonov evrov.

Vsekakor so se stvari premaknile z mrtve točke in do konca tega desetletja naj bi Zagreb končno dobil reprezentativen in sodoben stadion. Kot je v navadi, ko in če bo šlo vse po načrtih, bo navijačem vseeno, kdo je plačal račun, če bodo priča uspehom reprezentance in kluba na novi stavbi. Spominjali se bodo le srečnih dni in na to politiki računajo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar