Kako nezakonito pretakanje športnih dogodkov ogroža financiranje športa

Medtem ko se Evropejci pripravljajo na ogled športnih prenosov svojih ekip na Euru 2024, milijoni to počnejo nezakonito. Po raziskavi Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (Euipo) o dojemanju, ozaveščenosti in vedenju evropskih državljanov, jih 12 odstotkov dostopa do športnih vsebin nezakonito. Celo več kot četrtina (27 odstotkov) mladih, starih med 15 in 24 let, priznava, da uporabljajo nelegalne internetne kanale za spremljanje športa.

Letos je Evropa epicenter svetovnih športnih dogodkov. Svet se pripravlja na izločilne boje Eura 2024, Tour de France ter olimpijske in paraolimpijske igre v Parizu.

"Čeprav to poletje uživamo v številnih športnih spektaklih, je ključnega pomena, da igramo pošteno, tako igralci na igrišču kot gledalci doma. Pravice intelektualne lastnine teh dogodkov ščitijo in krepijo navijaške izkušnje, podpirajo naše športnike in navdihujejo prihodnje evropske in svetovne prvake. Z gledanjem uradnih prenosov in nakupom licenčnih izdelkov zagotavljamo razvoj športa in športnih tekmovanj za prihodnje generacije," je povedal izvršni direktor urada Euipo João Negrão.

Veliki dogodki so priložnosti za goljufije

Poleg pravic do prenosa velikih športnih dogodkov je intelektualna lastnina prisotna povsod, od ikoničnih olimpijskih krogov ter imen in podob vrhunskih športnikov, do športne opreme tekmovalcev, uradnih maskot in spominkov na dogodkih.

Denar ter milijoni gledalcev in potrošnikov privabljajo goljufe. Nezakonito spletno pretakanje je možno za vse vrste vsebin, vključno s športnimi dogodki, Euipo pa ocenjuje, da piratstvo letno ustvari milijardo evrov nezakonitih prihodkov.

Nezakonit prenos dogodkov v živo je eksistencialni problem financiranja športa. Dohodki, ustvarjeni s pravicami intelektualne lastnine, se solidarnostno prerazporejajo med šport in športnike.

"Če navijači spremljajo nelegalne prenose športnih prireditev, je ogrožen celoten model olimpijske solidarnosti. Medijske pravice bi tako izgubile svojo vrednost, s tem pa bi jih njihovi imetniki prenehali pridobivati, kar prinaša ogromne posledice za solidarnostni model financiranja celotnega olimpijskega gibanja," je oktobra 2023 dejala Emma Terho, predsednica komisije športnikov Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Poleg športnih prenosov po podatkih urada Euipo sektor športne opreme v EU utrpi za 850 milijonov evrov letne izgube. Ta številka ne vključuje športnih oblačil, kot so ponarejene nogometne majice in športni copati, ki predstavljajo pomemben del letnih izgub zaradi ponarejenih oblačil v Evropi, ki znašajo 12 milijard evrov.

STA

 

Mladi nelegalno prenašajo športne dogodke

Raziskava urada Euipo o dojemanju intelektualne lastnine je pokazala pomembne trende v EU, povezane s piratstvom športnih dogodkov, kjer je 12 odstotkov celotne populacije dostopalo ali pretakalo vsebine iz nezakonitih spletnih virov.

Bolgarija je na prvem mestu v EU z 21 odstotki vprašanih, ki so priznali uporabo nezakonitih spletnih virov za gledanje športa. Sledijo ji Grčija (20 odstotkov), Irska (19 odstotkov), Španija (19 odstotkov) in Luksemburg (18 odstotkov). Po raziskavah mladi med 15. in 24. letom nezakonito spremljajo športne prenose na spletu dvakrat pogosteje kot splošna populacija.

Po nezakonitih prenosih športnih dogodkov najpogosteje posegajo mladi Bolgari (47 odstotkov mladih, kar je precej nad povprečjem EU, ki znaša 27 odstotkov), sledijo Španci (42 odstotkov), Grki (42 odstotkov), Slovenci (39 odstotkov) in Irci (34 odstotkov). Glede na raziskavo urada Euipo o spletnih kršitvah avtorskih pravic je pretakanje najbolj priljubljena metoda za dostopanje nezakonitih televizijskih vsebin.

EUIPO

 

Ponarejena športna oprema

Glede na poročilo urada Euipo o intelektualni lastnini in mladih povprečno deset odstotkov mladih v EU, starih od 15 do 24 let, priznava, da so namerno kupili ponarejeno športno opremo, pri čemer je to najpogostejše med mladimi v Grčiji.

Vpliv prodaje ponarejenih izdelkov v EU po ocenah urada Euipo povzroči skupno izgubo v višini 851 milijonov evrov na leto ali 11 odstotkov celotne prodaje tega sektorja. Največje izgube, po več sto milijonov evrov, so zabeležile Francija, Avstrija in Nizozemska. Kar zadeva sorazmerni učinek, so najbolj prizadete Romunija, Litva in Madžarska, kjer ponarejena športna oprema predstavlja do 20 odstotkov celotne izgubljene prodaje v teh državah.

Ponarejanje ima resne gospodarske in družbene posledice. Poleg izgubljenih prihodkov in uničenja delovnih mest, kot dokazuje druga nedavna študija urada Euipo o gospodarskem vplivu ponarejanja v sektorju oblačil, kozmetike in igrač v EU, podjetja trpijo zaradi okrnjenega ugleda, ki ga povzročijo kopije nižje kakovosti. Evropska gospodarstva opažajo tudi povečanje skepticizma glede varnosti vlaganja v inovacije, kar predstavlja veliko grožnjo nadaljnjemu razvoju zdravega gospodarstva.

Ponarejeni izdelki predstavljajo resna tveganja tudi za zdravje potrošnikov, saj ne izpolnjujejo evropskih zdravstvenih, varnostnih in okoljskih standardov. Kot je navedeno v raziskavi urada in OECD o nevarnih snoveh, lahko ponarejena športna oprema v kritičnih trenutkih odpove in vsebuje strupene ali nevarne sestavine.

Boj proti piratstvu

Obstaja več načinov za gledanje nepooblaščene vsebine na internet, vključno z nezakonitimi naročniškimi storitvami in brezplačnimi internetnimi tokovi, podprtimi z oglaševalskimi prihodki. Operaterji uporabljajo sofisticirane tehnike, da se izognejo njihovemu odkrivanju, pri čemer pogosto uporabljajo zakonite storitve distribucije vsebine. Tudi v primeru dogodkov, ki se prenašajo na brezplačnih kanalih, kot so olimpijske igre ali finalni krogi prvenstev Uefe, spletno piratstvo še vedno obstaja.

Države in prizadete strani se v EU proti piratstvu borijo tako, da se zanašajo na predpise in tehnologijo za blokiranje nezakonitih spletnih storitev. Evropska komisija je sprejela dve priporočili: eno o boju proti spletnemu piratstvu športnih in drugih dogodkov v živo, s katerim je bila ustanovljena mreža namenskih nacionalnih upravnih organov, in drugo o boju proti ponarejanju z okrepljenim izvrševanjem in ozaveščanjem.

EUIPO

 

Odprava ponarejenega blaga v Evropi

V okviru operacije Fake Star (Lažna zvezda), pobude, usmerjene proti ponarejenemu blagu znanih blagovnih znamk, so policijski organi po vsej Evropi odkrili in zasegli osem milijonov kosov ponarejenega luksuznega in športnega blaga, več kot polovico od skupno 14 milijonov ponarejenih izdelkov, zaseženih leta 2023. Ponarejeni športni izdelki so vključevali ponarejen tekstil, obutev, etikete, usnjene izdelke in dodatke, vključno s športnimi copati in oblačili, z ocenjeno maloprodajno vrednostjo v višini 120 milijonov evrov. Operacija Fake Star je privedla do aretacije 264 ljudi v povezavi s ponarejanjem.

V akciji je bilo odkritih 552.611 kosov obutve, 1.140.343 kosov športnih oblačil in 5.497.460 lažnih etiket z logotipi. Zasegi potrjujejo, da je veliko ponarejenih izdelkov izdelanih v Evropi, kjer so na neoznačene izdelke nameščeni ponarejeni logotipi. Pri razkrivanju ponarejevalskih verig so v akciji odkrili še druga kazniva dejanja, kot so organizirani kriminal, tihotapljenje, goljufije in pranje denarja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar