Sintetični diamanti postavljajo na preizkus moč trga

Obožujem trge. Obožujem tudi diamante. Morda to pojasnjuje, zakaj trenutno doživljam nekakšno eksistencialno krizo.
Priljubljenost laboratorijsko pridelanih diamantov me sili k premisleku o lepoti trgov – o njihovi sposobnosti, da skoraj vsaki stvari določijo vrednost.

In ne gre le za diamante. Skoraj vse v ekonomiji, česar vrednost temelji na redkosti, je danes nenadoma na voljo v izobilju: luksuzne torbice, glasba, celo sama valuta. Zakaj ima potem sploh še kaj vrednost?

Diamanti imajo posebno mesto v mojem srcu – ne le kot ljubitelju nakita, temveč tudi kot ekonomistu. Ko mladi ekonomisti začnejo razmišljati o konceptu vrednosti in o tem, zakaj stvari stanejo toliko, kot stanejo, se skoraj vedno obrnejo na izvirnega mojstra, Adama Smitha. Ta je z začudenjem ugotovil, da diamanti stanejo več kot voda. "Nič ni koristnejšega od vode, pa zanjo skoraj nič ne dobimo," je zapisal. "Diamant, nasprotno, nima skoraj nobene uporabne vrednosti; a v zameno zanj pogosto dobimo veliko količino drugega blaga."

Prav redkost diamantov (in nekaj dobrega marketinga) je trgu dala vrednost in sijaj. Z leti je ta redek kos ogljika, ki mu Zemlja potrebuje milijarde let, da nastane, postal simbol večne ljubezni in predanosti.

Danes pa lahko diamante izdelamo v laboratoriju, v razmeroma kratkem času in skoraj neomejenih količinah. Nimajo preprodajne vrednosti in ne simbolizirajo več večnosti. A poskusite to povedati nekomu, ki je pravkar prejel (ali podaril) popoln zaročni prstan s tremi karati – ki je bil 90 odstotkov cenejši od "pravega". Medtem je cena naravnih diamantov – za katere smo vedno verjeli, da ohranjajo svojo vrednost – padla tudi do 40 odstotkov.

 

Trg diamantov, vreden 80 milijard dolarjev, je pred zlomom že od začetka letošnjega leta. Največji udarec med vsemi trenutno občuti De Beers, eden največjih svetovnih trgovcev z diamanti. Depositphotos

 

Postavljajo se vprašanja: če je ponudba diamantov neomejena, kolikšna je potem njihova vrednost? Ali lahko trg sploh določi njihovo ceno? In širše gledano, kako se bodo trgi spopadli s to krizo izobilja?

Konec koncev je skoraj vse v Ameriki (razen bivalnega prostora) na voljo na zahtevo, v poljubni količini. Skoraj vsa glasba, kar je bila kdaj posneta, je na vašem telefonu za mesečno naročnino, ki je enaka ceni enega albuma včasih. Informacije, ki so bile prej dostopne le prek nekaj medijskih podjetij, so zdaj praktično povsod, iz kateregakoli vira in z željenim pogledom. In prav tako kot v glasbi, nihče v medijih ne ve, kateri poslovni model deluje, saj se vrednost stvari zdi, da se spreminja iz minute v minuto.

Tudi najvrednejše in najredkejše blago od vseh – inteligenca – je zdaj na voljo v izobilju. Šahisti in finančni guruji (vsaj neka njihova različica) so zdaj dosegljivi preko umetne inteligence, njihovo znanje pa je deljeno brezplačno. Kaj to pomeni za vrednost človeške misli, znanja in presoje?

Trgi bodo na koncu vse to uredili. Vsaj tako si pravim. Navsezadnje so bile hrana in številni današnji potrošni izdelki nekoč redki. Zdaj, ko niso več, poglejte, kako nam je bolje. Da, proces je bil kaotičen, a na koncu je trg naredil blago, ki ga ljudje želijo, bolj dostopno. Ne glede na to, ali imate raje okusen čips ali večerjo v prestižni restavraciji, vse je na voljo po določeni ceni – ki je morda res vredna.

Potrošni izdelki se prav tako ločijo po kakovosti. To bi lahko bila prihodnost diamantov. Obstaja obilje ponarejenih Birkin torbic, na primer, ki jih zdaj lahko kupite celo v trgovskem centru Walmart (z laboratorijsko pridelanimi diamanti). Neizkušenemu očesu so te torbice neprepoznavne od originala – prav tako so iz usnja, prav tako lepo izgledajo in prav tako nosijo vaše stvari – vendar ljudje vseeno želijo pravo Birkin torbo, za katero je čakalna vrsta več let. Morda gre za mistiko ali za vrednost preprodajnega trga, a nekateri so pripravljeni odšteti tudi 15.000 dolarjev za avtentični Birkin.

 

Originalna Birkin torba je bila nedavno prodana na dražbi za deset milijonov dolarjev japonskemu kupcu. Foto: Sotheby's

To, kar je Hermès uspel doseči, je ustvariti redkost iz obilja. Kontrolira ponudbo torbic Birkin in ne proda preveč kosov. S tem ne le ohranja visoko povpraševanje, ampak tudi usmerja kupce k drugim Hermèsovim izdelkom. Drugi luksuzni oblikovalci, ki se spopadajo s ponaredki, so manj previdni: prodajajo več torbic in se soočajo s padcem povpraševanja.

De Beers, eden največjih svetovnih trgovcev z diamanti, se sooča s težkim problemom: trg diamantov je prevelik, da bi lahko De Beers uporabil Hermèsovo strategijo. Potrebuje, da so diamanti redki in posebni – a hkrati, da se nahajajo na skoraj vsakem zaročnem prstanu v Ameriki in širše.

To morda ni več realno. Verjetna alternativa je svet, v katerem naravni diamanti še vedno veljajo – ohranjajo svojo vrednost in imajo posebno simboliko – ter jih, podobno kot Birkin torbice, večinoma kupuje elitni del trga. Trg manjših, nižjekakovostnih naravnih diamantov pa bi lahko povsem izginil.

Če se to zgodi, bo moja vera v vrednost diamantov in moč tržnih sil ponovno obnovljena. In to je dobro, saj nas obe stvari – več lepote in več trgovanja – vse bogatita. Ob sami misli na to v grlu začutim cmok.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar